Na Martinov četrtek sem se udeležila literarnega večera in tako eno urico preživela v prijetno osvetljeni sobi s toplim čajem v roki. Z vsemi čutili sem zaznavala predstavitev mlade pesnice, ki nas je navduševala z izbrano poezijo in glasbenimi vložki. Koliko navdušenja in veselja je bilo v izrazu njenega obraza, ko nam je predstavljala svoje stvaritve!

Prav toliko navdušenja želim, da bi zasijalo na obrazih vseh mladih ustvarjalcev, ki svoja dela v obliki proze, fotografij, pesmi, slik, kipov, glasbenih del in še marsičesa pridno zlivajo na popisane pole papirja, ekrane ter platna in druge medije. Želim, da bi vsak izmed njih svoje delo lahko in upal predstaviti tistim, ki jim lepoto predstavlja vse, kar je izraz ustvarjalnega duha posameznikov.

V pogovorih z mladimi, ki šele stopajo na pot ustvarjanja in spoznavanja z umetnostjo, sem ugotovila, da si dostikrat niti svojim najbližjim ne upajo predstaviti svojih del, kaj šele, da bi si upali ta dela predstaviti širši javnosti in s tem obogatiti zakladnico naše kulture. Med njimi sem bila pred leti tudi sama. Strah me je bilo kritike, strah neodobravanja mojega dela. A dandanes vem, da je le konstruktivna kritika dela lahko povod za poglabljanje v svoje kvalitete in za usmerjanje ustvarjalne sle po še več in bolje ter nenazadnje tudi gradnik k boljšemu poznavanju samega sebe in svojih zmožnosti.

Zaradi tega sem se tudi odločila za postavitev spletnega portala MOZAIKA KREATIVNOSTI (več o samem portalu si preberite na www.mozaik-kreativnosti.com) ter v okviru tega portala izdaje e-mesečnika MLADI KREATIVISTI, v katerem vam bom vsak mesec predstavila nove člane baze kreativcev spletne strani www.mozaik-kreativnosti.com. Poleg tega bodo v njem zapisana vzpodbudna razmišljanja piscev člankov na teme osebne in duhovne rasti, umetnosti in kulture ter izobraževanja in astrologije, katera verjamem, da vam bodo podala prenekatero koristno informacijo, da jo preizkusite v svojih življenjih.

Ker je e-mesečnik MLADI KREATIVISTI namenjen vsem ljubiteljem umetnosti in kulture ter mladim ustvarjalcem ter vsem, ki jih zanimajo pozitivne misli in nove informacije, želim, da ga posredujete vsem tistim, za katere menite, da jim ustreza zgornji opis. Povabite jih k sodelovanju, pošljite jim članke, povabite jih, da se prijavijo na brezplačni e-mesečnik preko spletne strani www.mozaik-kreativnosti.com.

Hkrati vas vabim, da tudi vi sodelujete pri soustvarjanju e-mesečnika – na info@mozaik-kreativnosti.com pošljite misli, ki jih bomo objavili kot članek, če menite, da vsebujejo sporočilo, ki bi ga morali prejeti tudi ostali in z veseljem ga bomo objavili v naslednjih številkah e-mesečnika.

Tole uvodno sporočilo naj bo za vas in od vas tudi za druge ljudi.

Nina Kolar

Kaj je individualnost in kako se le-ta izraža v kulturi in umetnosti človeštva?

Pomeni unikatnost, lepoto človekovega ustvarjalnega duha. Vendar individualnost kot taka ne pomeni v svoji prvobitnosti nekaj vzvišenega in ne zaznamuje ločenosti od celote, del katere je.

Ne, gre povsem za naravno težnjo človeka, vse od rojstva pa do smrti in še dlje. Njegova težnja je, da s svojim enkratnim videnjem in zaznavanjem sveta okoli sebe, skozi svojo izraznost drugim ljudem, uprizarja unikatne rešitve za prepreke, ki si jih je človeštvo morebiti samo nametalo pod kolena.

Svet jim na tak način kaže v različnih barvnih in oblikovnih kombinacijah – vse zato, da bi drugim ljudem pomagal sprevideti sliko sveta izza okvirjev že pozanega sveta in miselnih vzorcev. To je lahko precej težka naloga, še posebej v družbi, ki se strogo oklepa tradicije in ne pusti posameznikom, da se izražajo skozi njim lasten način.

Ta lasten način izražanja pa je umetnost. To je ustvarjalnost. To je kreacija njegove biti, ki je unikatna, ker je ena sama. Del višje, univerzalne ustvarjalne biti, ki se izkuša skozi posameznike v družbi. S kakšnim namenom, boste vprašali? Zato, da lahko obstaja in se prepoznava. Zato, da se mi, kot posamezniki, lahko prepoznavamo v svojih identitetah in življenju skozi prepoznavanje in ustvarjanje pripisujemo svoj smisel.

Potem je tu še prenašanje kulture iz roda v rod. Ta se je in se bo dogajala tudi skozi umetnost, ki je lahko zaživela in živela le z delovanjem individualnosti. Skozi ustvarjanje gradimo svet, v katerem si želimo mirnega sobivanja, da lahko razvijamo svoje potenciale in drug drugemu pomagamo na poti osebnostnega in duhovnega razvoja.

Ta razvoj je predpogoj za premike v razvoju družb in prenašanju sporočil prihodnjim družbam. A vsaka indivdualnost je kot predpogoj vedno priznavala celoto in povezanost z njo. Kot severni in južni pol. Eno brez drugega ne gre, ne obstaja. Obstaja lahko le s prisotnostjo svojega nasprotja.

Zato umetnost zaznavam kot nek višji cilj, proti kateremu stremimo vsi, tako vi, kot jaz. K temu stremi celo človeštvo in s tem življenju daje smisel, saj je smisel življenja ustvarjanje, svoboda izražanja in iskanja luči v polariteti noči. Da bo naš rod še naprej gradil prihodnost na individualnosti. Naslednje generacije bodo polarnost iskale v naši generaciji. Iz istega razloga – da se bodo v njej lahko prepoznavale in merile svoj napredek.

Vse je ustvarjalnost.

VELIKO KREATIVNEGA NAVDIHA V ŽIVLJENJU VAM ŽELIM!

Nina Kolar, absolventka Ekonomije, pesnica, avtorica portala MOZAIK KREATIVNOSTI

Kaj je tisto, kar je ustvarilo največ genijev, največ uspešnih ljudi, največ izumov, največ denarja, a obenem (vsaj na začetku) tudi največ graje in žalitev ter posmeha? Odgovor se skriva v naslovu današnjega članka. Kršenje pravil je vedno veljalo v družbi za nesprejemljivo, toda ravno ljudje, ki so si največ upali tvegati, so najbolj uspeli na različnih področjih življenja.

Skoraj vsaka nova (ustvarjalna) ideja je bila na začetku sprejeta s posmehom, grajo in celo žalitvami. Številni misleci so dejali, da je to nemogoče, neuresničljivo, nedoumljivo, ne… Vendar sčasoma se je vse spremenilo - ljudje so začeli počasi uporabljati nov izum in lej ga vrabca - postal je prodajna uspešnica in spremenil življenje na tisoče ljudem. Grahamu Bellu je nekoč nekdo dejal: "Telefon je čudovita iznajdba. Toda, le kdo ga bo hotel uporabljati?" Življenje brez telefona oz. GSM-ja, pa si dandanes skorajda ne znamo več predstavljati.

Vztrajnost, razmišljanje na drugačen - ustvarjalni način, je pomagala tudi Thomasu Edisonu, da je v svojem življenju patentiral več kot 1.000 izumov, ki še dandanes obširno koristijo človeštvu. Šolska stroka pa ga je v otroštvu proglasila za "malo čez les" in priporočila, da naj ga njegova mati čimprej izpiše iz šole. Mati je to storila in ga z ljubeznijo in zaupanjem izobraževala sama. Vera vanj in v njegove sposobnosti, da je zmožen, kar drugi pravijo, da ni zmožen, je ustvarila Thomasa Edisona - enega največjih ljudi sodobnega časa.

Brata Wright nista poslušala "strokovnjakov", ki trdijo, da čmrlji zaradi svoje teže in majhnega razpona kril "ne morejo leteti" (vsi vemo, da čmrlji že od nekdaj veselo letajo po zraku) ter sta tako ustvarila letalo. Majhen začetek (prvi polet je trajal le nekaj sekund) nas je spremenil v bitja, ki lahko brez svojih kril letamo po zraku s hitrostjo več sto km na uro. Pred tristo leti bi bil to čudež, danes pa je to naš vsakdanjik.

Praktično vse, kar dandanes vidimo, je bilo nekoč deležno posmeha, nekateri genialni izumitelji so zaradi tega pristali celo v umobolnici (izumitelj radarja Marconi), kamor so jih poslali prijatelji in ostali bližnji, ki so jim "hoteli dobro". Biti mislec, ustvarjalec, izumitelj, ki krši pravila, je bilo (in še vedno je) nevarno in družba (vsaj na začetku) ni najboljše sprejemala njihovih darov in izumov.

Zanimiva zgodba, ko zgolj sledimo čredi oz. avtoritetam, se je zgodila tudi z najsodobnejšimi napravami. Ker so že "od nekdaj" takšne, niti ne pomislimo, zakaj so takšne kakršne so. Ali veste, da najsodobnejši vlaki še vedno vozijo po enakih tirih, kot so jih uporabljale parne lokomotive? Razdalja med tiri je postala standardna, ker so jo določili angleški inženirji, ko so zgradili železniške proge. Zanjo so se odločili zato, ker je bila to standardna medosna razdalja pri kočijah.

To medosno razdaljo pa so uporabljale kočije zato, ker je bila taka standardna razdalja med kolesnicama na angleških cestah. Angleške ceste pa so prvi začeli graditi Rimljani in prve kolesnice so bile kolesnice rimljanskih kočij. Os njihovih kočij pa je bila zasnovana tako, da je vanjo bilo mogoče vpreči par konj.

Tako kot se sodobni železniški sistemi ne morejo izogniti temu, kar je bilo idealno za rimljanske konje, tudi naše mišljenje še vedno oblikujejo generacije in generacije starega mišljenja. Še vedno uporabljamo tisočletja stare kolesnice in ne uvidimo, da so vzroki zanje izginili. S tem nehote sledimo drugim, namesto, da bi sledili sebi.

Kako pa vi? Si boste drznili kršiti pravila in biti ustvarjalni in si upali slediti svojemu srcu in iti po svoji poti? Zgodovina potrjuje uspešnost ljudi, ki so si upali kršiti pravila, zato - mislite drugače, ustvarjajte drugače, izrazite se skozi glasbo, pesem, prozo, šport, sliko, fotografijo … Drznite si biti vi!

NAJ VAS PRI "KRŠENJU PRAVIL" SPREMLJATA SREČA IN LJUBEZEN!

Roy Goreya, motivacijski trener in avtor knjižnih uspešnic

E-pošta: roy.goreya@osebna-rast.com
Spletna stran: www.osebna-rast.com