Tokrat sta nam za nagradno igro, ki je iz vas izvabila čudovite posnetke prekrasnih pomladnih cvetic, fotografije poslala dva tekmovalca: Ga. Irna ter g. Anže. Posnela sta zares enkratne primerke spomladanskih zvončkov, trobentic in žefranov. Odločili smo se, da prvo nagrado podelimo ga. Irni, drugo pa g. Anžetu. Tretja tokrat ostaja v uredništvu, saj tretjega tekmovalca ni bilo, zato pa verjamemo, da se bo tretje nagrade razveselil prihodnji tekmovalec, ki bo sodeloval v novi nagradni igri. Za ogled fotografij v povečavi kliknite TUKAJ ali pa na posamezno fotografijo. 1. NAGRADA: Trobentice Fotografijo je posnela ga. Irna. 2. NAGRADA: Pomlad in žefran Fotografijo je posnel g. Anže. Oglejte si še preostale fotografije cvetic, ki sta jih posnela tekmovalca: (kliknite TUKAJ za ogled fotografij v povečavi) posnel g. Anže posnela ga. Irna posnela ga. Irna posnela ga. Irna Nagrajenca pa prejmeta: 1. nagrada: Nova knjiga avtorja Roya Goreye, z naslovom Več daš, več imaš! (v vrednosti 3.990 SIT) - Prejme jo ga. Irna Černigoj. 2. nagrada: Energijski talisman za srečo (iz kompleta 4 talismanov za ljubezen, zdravje, srečo in moč) (v vrednosti 1.548 SIT) - Prejme ga g. Anže Česen. 3. nagrada: E-knjiga avtorja Roberta Lisca, z naslovom Kapljice modrosti - nagrade tokrat nismo podelili. Obema dobitnikoma nagrad iskreno čestitamo, vse ostale bralce pa vabimo, da si več o novi nagradni igri lahko preberete v naslednji rubriki.

Bodite še naprej polni ustvarjalnih zamisli!

M.K. Team

16. aprila bo Velikonočna nedelja, to pa je dan, ko so mize ponavadi polne dišečih dobrot - šunk, pisanih pirhov, hrenove solate, potic ter ostalih sladkih pregreh. Velikonočno jajce nosi veliko simbolno vrednost, saj v krščanski mitologiji predstavlja Kristusov grob, pa tudi sicer simbol jajca najdemo v številnih mitologijah. Na jajce kot simbol nečesa, kar se bo preporodilo, preoblikovalo, dobilo novo obliko ter dimenzijo, bi tudi sicer lahko gledali kot na simbol ustvarjalnosti, saj je za vsako spremembo in preobrazbo potrebna energija, ki prejšnjo obliko preobraža v novo, boljšo in svetlejšo podobo.

Zato smo za vas v tokratnji številki Mladih Kreativistov pripravili nagradno igro, ki bo od vas zahtevala poslikavo ali izdelavo velikonočnega jajca z najrazličnejšimi ustvarjalnimi pripomočki, lahko pa svojo ustvarjalno žilico preizkusite tudi v obliki fotografskih posnetkov že izdelanih pirhov. Najboljše poslane fotografije najbolj domiselnih velikonočnih jajc bomo tudi tokrat nagradili.

Fotografije vaših velikonočnih izdelkov (v .jpg formatu, posamezne fotografije naj ne presegajo 300 KB) pošljite do 28.4. 2006 na naslov info@mozaik-kreativnosti.com in v Subjectu pripišite "Za nagradno igro - velikonocno jajce ", v e-sporočilu pa pripišite še vaše kontaktne podatke (ime in priimek ter tel. številko, da vas bomo lahko poklicali). Ti podatki ne bodo objavljeni na spletnih straneh ali v e-mesečniku, objavljeno bo le vaše ime. Zaželjeno je, da v e-sporočilu pripišete še postopek izdelave vaših velikonočnih jajc, v kolikor jih boste izdelali sami, ki ga bomo prav tako objavili.

M.K. Team
E-pošta: info@mozaik-kreativnosti.com

Koliko naključij, ali pa tudi ne, je bilo potrebnih, da je svet takšen, kot ga danes vidimo, poznamo, čutimo, zaznamo ... da živimo. Življenje, ki ga živimo, nam je bilo dano. Težko si predstavljam, da bi lahko doumela, čutno in miselno zaznala ves nastanek življenja, vse od mojega spočetja, do mojega konca. Lahko pogledam tudi širše - morda od nastanka sveta, vesolja, do konca. Kaj sta začetek in konec? Življenje ter smrt ali je smrt le sestavni del življenja? Nekatere glasbene legende in igralci so še danes nesmrtni, ker so jim takšno moč neminljivosti dali njihovi privrženci, ljubitelji njihovega dela, njihovega ustvarjanja. Minljivost! Res je vse minljivo. Tudi čas. A hkrati je tudi vse zelo živo in polno življenja!

Medtem, ko to berete, je nekaj časa že preteklo, saj ta neprestano teče, naslednji trenutek našega zavedanja pa je že mimo ... Kar je mimo, se ne da zavrteti nazaj - to so podobe minljivega časa. Prav tako je z materialnimi dobrinami - seveda jih potrebujemo za preživetje, a priznajmo, postali smo nenasitni. Potrebujemo to, želimo si tisto ... Mar res? Kaj pa menite o življenju in smrti vi? Se ju bojite? Si upate sploh razmišljati o njiju? V kakšnih okvirih? Z vsem spoštovanjem do njiju! Rojstva se veselimo, izguba pa človeka boli, a smrt poskušam dojeti kot življenjski cikel, kot sestavni del življenja, kar tudi je, vendar se velikokrat obnašamo drugače. Iskreno povedano se svoje smrti ne bojim - stvarno se zavedam, da lahko zapustim to prizorišče v vsaki stotinki sekunde - priznam pa, da me vedno "vrže iz tira" izguba nekoga, ki sem ga poznala ali izguba sorodnikov. Prav zato se v vsakem trenutku veselim življenja in ga častim v vsej svoji lepoti.

Pred leti, ko sem bila še dekletce, sem razmišljala po otroško: "Morda bi bilo bolje, ko se čustveno nikoli ne bi vezala na nikogar, kajti takoj, ko se oseba rodi, v danem časovnem obdobju tudi umre in tedaj me njena smrt ne bo (toliko) prizadela." Je to mogoče? Seveda ni mogoče! Saj smo le zdrava, razumna in čuteča bitja in čustva ni moč regulirati z gumbom on/off. Zelo ilustrativno in splošno, a le za lažje razumevanje. Sicer pa smo vsi minljivi - življenja še nihče ni preživel; zanemarimo (pre)hitro razvijajočo se znanost, za katero ne vemo, kaj nam pripravlja. Vsem, ki hkrati častimo tudi življenje, na tem mestu postavljam vprašanje: si sploh želite biti nesmrtni? V fizičnem smislu? Kaj pa v duhovnem smislu? Tu je neminljivost absolutna. Pa pustimo to, to je že druga tema.

Verjamem, da je vsak sleherni človek"poslan" na ta planet s svojo nalogo - ne glede na področje dela - ob točno določenem času, za določen čas seveda in na nas je, da naredimo čim več dobrega, ustvarjalnega, pozitivnega in s tem prispevamo za dobrobit prihodnjih generacij ter hkrati seveda delamo dobro zase in za ljudi okoli nas. Ob tem mislim na veliko življenjskih vidikov: čustveno duhovni, ekološki, znanstveni, informativni in na mnogo, mnogo drugih aspektov. Kot razumna bitja vemo oziroma bi morali vedeti, da smo odgovorni sami zase in seveda tudi za svet, v katerem živimo, ki je po svoje krut, pa tudi zelo lep. Lepoto sveta lahko doživimo z močjo misli, ki nas postopno spreminja, zato preobrazbe ni moč doživeti kar naenkrat. Prav tako je z minljivostjo; ko boste zrelejši za razmislek o njej, se ne boste bali smrti.Saj veste, vsi se sami rodimo, sami živimo in tudi sami umremo. To je cikel življenja, ki je še kako živ in venomer dejaven.

Zato izpolnite svoje naloge v tem življenju - pa srečno!

Aida Demiri, dipl.upravni organizator

E-pošta: aida_demiri@yahoo.com

V kakšnih primerih lahko govorim o prijateljstvu kot takem? Za kakšen odnos gre? Imam znance, kolege, sosede … Kaj pa je tisto, kar nek odnos iz navadnega spremeni v prijateljstvo? Ali za to obstajajo pravila? Ali ena deljena skrivnost že pomeni, da postaneta dva frenda? Ali lahko govorimo o (best) prijateljih v množini?

Po eni strani je zelo lahko navezovati stike, se vam ne zdi? Živjo, kdo si, iz katerega kraja prihajaš, kaj študiraš, bla, bla, bla …? Površinski pogovori niso tako naporni, vsaj v večini primerov. Težko pa se je spustiti globlje, človeku povedati svoje misli direktno, naravnost, a vljudno. Odnosi so včasih res zapletena reč. Včasih niham med eno in drugo stranjo tehtnice in ne vem, na katero stran bi stopila, na kateri strani sem. Včasih je potrebno tako malo, samo pravi gumb je treba pritisniti …

Kdo je (best) prijatelj? No, v bistvu ne bom povedala nič novega. Človek, ki mu zaupam, ki mi zaupa, nekdo, ki mi ne bo vedno samo prikimaval in ujčkal, nekdo, ki zna stvari ohraniti zase in jih ne sčivka prvemu, ki ga sreča. Gre za naklonjenost, iskrenost in pripravljenost pomagati človeku, četudi mu svet obrne hrbet. Ali morata biti prijatelja enakih misli, skoraj identična, kot dvojčka? Upam, da ne. Ja, spet smo pri razlikah, ampak tak odnos zna biti zares zanimiv. V takih primerih se razvijajo čuti za razumevanje, potrpežljivost itd.

Kako zanimivi smo ljudje. Rojeni smo za družbo, nismo izraziti individualisti. In to je zelo zanimivo opazovati. Odnosi med prijatelji so tako različni, cilj pa je vseeno isti – druženje, prijateljstvo, ki se po svoji intenzivnosti razlikuje od odnosov med kolegi, znanci ali pa odnosov ljudi, ki jih druži bežen (ali pa tudi ne) stik, flirt, skok čez plot… Toliko kot je ljudi, toliko različnih vezi obstaja. Nekatere družijo dejavnosti, druge dolgoletne vezi, tretje stiske … Ugotovila sem, da ljudi ne smem perfekcionizirati. Nimam te pravice, nihče ni popoln. Tako tudi prijatelja ne morem kovati v zvezde, ni realno, to enostavno ne obstaja. Vsi smo ljudje, s tem, ko nekoga kujem v zvezde, ga ne dojemam realno in s tem delam krivico tudi komu drugemu.

Ali število prijateljev definira priljubljenost? I don't think so! Mislim, da prijateljev ne moremo nabirati kot rožic – malo tukaj, malo tam, pa tamle je še eden, … saj eden več ne more škoditi … Mnenje, ki ga delim v zvezi s tem je to, da je človek lep (ne ciljam na zunanjost) takšen, kot je (če ne zmerja ljudi, jih ne poškoduje itd). Tako bo privlačil ljudi z ravno takšno »kodo«. Ne, ne gre za nekaj znanstvenofantastičnega – koda je tisto, kar dva ali več ljudi združuje, stika. Je tisto, v čemer oz. s čimer se identificiramo. Ko se tako spoznavamo, se lahko razvija tudi prijateljstvo. Če se takole ozrem, bi lahko rekla, da je spletanje vezi in odnosov, ki vodijo tudi do prijateljstva spontan, naraven proces v družbi. Tako kot dihanje.

Vsak človek takšne odnose ocenjuje s svojimi očmi. In prav je tako. Ni enačbe, recepta, s katerim bi tvorili odnose, mnenja in poenostavili druženje. S tem bi vse skupaj izgubilo smisel. Spoznavati človeka je kot raziskovati nov planet v vesolju. Razno razni zakoni ne delujejo in človek nas vedno znova preseneti. Mislim, da za nikogar ne moremo reči, da ga pa res in totalno poznamo. S tem, ko plavamo v neznane vode, pa plavamo tudi v tiste globine sebe, kjer se še nismo nahajali. Spoznavamo sebe in marsikdaj smo lahko prav presenečeni. No, vsaj zase lahko to rečem. Bodite dobro!

Marta Bartolj, dipl.ekon., pesnica in slikarka

E-pošta: martamail@email.si