Irna Črnologar , ki je tudi članica portala www.mozaik-kreativnosti.com, je tudi tokrat za vas pripravila članek na temo ustvarjanja v servetni tehniki.

Irna se s svojimi deli predstavlja tudi na portalu Mozaika Kreativnosti in sicer si lahko njena dela ogledate TUKAJ.

Naj vam bo njen prispevek v navdih pri izdelavi morebitnega darila za vaše najbližje. Vabljeni tudi, da fotografije svojih izdelkov v servetni tehniki pošljete na info@mozaik-kreativnosti.com in z veseljem jih bomo predstavili v naslednji številki.

Odločila sem se, da obdelam bobrovec, strešnik, ki je bil kar precej star. Najprej sem ga temeljito umila od umazanije, saj je bil dolgo časa na strehi. Podlago sem pobarvala najprej z belim jupolom...	... in ko se je posušil, sem predhodno pripravljen servetek (izrezan natančno po obrisih in samo zadnji sloj)...
... prilepila z akrilnim lakom...	... okoli motiva sem namazala na debelo medij za pokajoči lak, ki na pobarvani površini naredi nepravilno oblikovano mrežo razpok. Nanaša se najbolje z gobico, da pridejo razpoke enakomerne. Sicer se na bobrovcu zelo težko naredijo lepe razpoke, ker je čas dobro že načel površino, a vseeno dovolj lepo.
Ko se je začel lak sušiti, sem nanesla še zadnji sloj rjave akrilne barve ter do konca posušila s fenom. Pomembo je, da je podlaga pod servetkom svetle barve, da pride motiv do izraza. Slike marjetic in hibiskusa pa sem nalepila na s kitom za les obdelano leseno dilco. Postopek je bil enak, le da sem na koncu med nalepljenimi servetki pobarvala z akrilnimi barvami ter vse prelakirala.	Servetno tehniko lahko uprabljamo na raznih materialih, kot so steklo, les, gips, karton in podobno. Gledati pa moramo, da je površina čista, razmaščena in tako primerna za obdelavo. Pri delu uporabljam ŠKARJE (običajne škarje in kakšne manjše, za izrezovanje manjših detajlov), za motiv uporabim SERVETEK (uporabim celega ali pa izrežem motiv), LEPILO (za servetno tehniko ali mekol lepilo), AKRILNI LAK NA VODNI OSNOVI kar se nanese s ČOPIČI, GOBICO (lahko je navadna gobica za umivanje posode). Če želimo površino še predhodno pobarvati, potrebujemo še BARVE NA VODNI OSNOVI (za belo lahko uporabimo kar jupol, barvne odtenke pa dobimo tako, da belo mešamo z raznimi dipiji in tempera barvami). Nekaj mojih izdelkov pa si lahko pogledate tudi v galeriji na spletni strani www.odmevgora.com/nakit.

Avtor: Irna Črnologar in M. K. Team
E-pošta: info@mozaik-kreativnosti.com

P.S.: se želite v e-mesečniku Mladi Kreativisti predstaviti tudi vi s svojim ustvarjalnim člankom, pa ne veste kako? Kliknite TUKAJ in se najprej predstavite na portalu, ali pa nas povprašajte o sodelovanju na info@mozaik-kreativnosti.com.

M.K. Team
E-pošta: info@mozaik-kreativnosti.com

V prejšnji številki e-novičk Mladi Kreativisti sem vam v osnovi predstavila tehniko slikanja z oljem na steklo, v kateri sem opozorila na pomembne vidike takega ustvarjanja. V kolikor članka niste uspeli prebrati, to lahko storite s klikom TUKAJ.

Danes pa vam bom predstavila nekaj slik v tehniki olje na steklo slikarke, likovne samorastnice (smer naiva), ki se že več kot 40 let ukvarja s slikanjem. Podala nam je nekaj pomembnih napotkov pri taki tehniki slikanja ter navedla nekaj tehnik, s katerimi lahko še izboljšamo in si olajšamo slikanje. Olga Kolar, umetnica, ki živi in ustvarja v Trebnjem, ustvarja v tehnikah olje na steklo ter olje in akril na platno, keramiko, les ter mavec.

Zaupala nam je naslednje preproste, a zelo pomembne napotke pri slikanju z oljem na steklo: "Predno boste pričeli s slikanjem na steklo, morate dodobra pripraviti slikarski medij – steklo. Tega najprej temeljito očistite, tako da na njem ne bo sledov umazanije, prahu ali mastnih madežev, saj v nasprotnem primeru ne boste mogli nemoteno nanašati barv in barvati površine. Suho in čisto steklo je osnova za slikanje z oljnimi barvami.

Tudi steklo, ki ga izberete za podlago, morate previdno izbrati, saj mora biti to dovolj debelo, da se vam med slikanjem ne bo prelomilo.

Tanka in občuljiva stekla tako niso primerna, raje si izberite čvrstejše, odpornejše steklo. Medtem, ko je pri ustvarjanju slik na medije, kot so platno, les, keramika ter tem podobne medije improvizacija izredno pomembna, pa je pri slikanju na steklo malce drugače. Ko nanašamo na steklo barve, ne moremo kaj dosti improvizirati, saj moramo slediti načrtu oz. skici, ki smo jo pred tem pripravili.

Dobro pripravljena in izpopolnjena skica oz. načrt slike je zelo pomembna pri ustvarjanju, tako ves improvizacijski del večinoma odpade na snovanju skice. Nato pa sledi prenašanje te skice, ki jo postavimo na zadnjo stran steklene površine, na prvo stran stekla.

To je tudi razlog, zakaj so skice slik, ki so jih skozi stoletja ustvarjali najbolj priznani umetniki, ki so slikali z oljem na steklo, tako zelo dragocene. Večina izmed teh skic je celo bolj vredna od slik samih, zato ni tako nenavadno, da bel list papirja, na katerem je le s svinčnikom ali tušem začrtana skica bodoče slike, dosega vrtoglave vsote."

"Pri slikanju na steklo bodite pozorni tudi na koščke dlak, ki vam med slikanjem morebiti izpadejo iz čopiča in te previdno poberite iz pobarvanih površin. Prav tako pa lahko med nanašanjem barve nastanejo nezaželjeni mehurčki, ki jih lahko odpravite s preprostim trikom – vzemite plastično škatlico ali kapalko, v kateri so se npr. nahajale kapljice za oči ali kakšna podobna snov, jo izpraznite in nato iz nje iztisnite zrak. Medtem, ko boste držali škatlico tako stisnjeno, se s koničastim delom približajte barvnim mehurčkom in nalahno s prsti popustite pritisk na plastično škatlico. Tako bo zrak, ki ga boste povlekli v škatlico, izsesal zrak iz mehurjev, ki so nastali na pobarvani površini."

Površine, ki so pobarvane ne le v eni barvi, pač pa s prelivanjem večih barv ali osenčevanjem, so privlačnejše za oko. Kako osenčiti del površine, npr. cvetni list, steblo ali kakšen drug motiv? Tudi ga. Olga Kolar se strinja, da je vedno dobro pričeti z nanosom svetlejše barve, nato pa temnejšo barvo primešamo v oz. k svetlejši. Pomembno je tudi, da mešanje opravimo še v fazi, ko so barve še vedno mokre.

K slikam z oljem na steklo se lepo poda ne le okvir, pač pa tudi razni paspartuji različnih barv, zasteklitev takih slik pa tako ali tako ni potrebna, saj se sama slika ustvarja na steklu.

Za konec pa še en namig: ko boste zaključili s slikanjem, vedno počakajte, da se pobarvana površina dodobra posuši (slikanje boste verjetno zaključili z nanosom ozadja, kar je ravno nasprotno navadnim tehnikam slikanja na platno, keramiko, les ali kakšno drugo površino). Namreč, v kolikor se slika dokončno ne posuši in jo prej okvirite, prične pobarvana površina na zadnji strani stekla pokati, razpoke pa so vidne na prvi strani stekla.

Glasbo in petje skupine Il Divo sem vzljubila, ko sem jih prvič slišala peti kakšno leto ali dve nazaj. Še posebej zato, ker pri njihovi glasbi ne gre za glasbo ki jo slišiš vsak dan in že takrat sem bila trdno odločena, da bom nekega dne obiskala tudi njihov koncert.

Letos se mi ponudila izjemna priložnost, da končno obiščem njihov koncert, saj so nastopali tudi pri nas, v Sloveniji. Vendar sem bila za nakup vstopnice žal prepozna, ker so se vstopnice že v enem dnevu od začetka prodaje razprodale. Razočaranje pa je kmalu minilo, ker so dodali aranžma za koncert tudi na Dunaju, tako sem za ta koncert vstopnice vendarle dobila.

Odštevala sem dneve, ure in minute do koncerta in čas je neizmerno hitro mineval. Na dan koncerta, to je 14. junija 2007, sem bila precej vzhičena, saj sem dobila v službi dela prost dan, pa še sončen dan je bil, pravšnji za prijetno pot na Dunaj. Najprej sem se odpravila do dvorane Zlatorog v Celju, kjer so nas vkrcali v avtobus, prav tako so Il Divo fane pobrali tudi v Mariboru ter Ljubljani. Na koncert iz Slovenije se nas je odpravilo toliko navdušencev, da je na Dunaj odpeljalo kar 6 avtobusov, kar pomeni, da nas je bilo približno 300 ljubiteljev njihove glasbe. Predno smo prispeli na Dunaj, smo se nekajkrat med potjo ustavili, si kupili kaj za jesti, na Dunaj pa prispeli 2 uri pred pričetkom koncerta. Kljub temu, da bi lahko ti dve uri porabila za to, da si sama, po lastni želji, ogledam mesto, sem se takrat odločila, da se bom pridružila kar skupini, saj Dunaja nisem poznala.

Kmalu je pričelo tudi deževati, zato smo se zatekli kar v nek bar in kasneje šli malo po nakupih. A v tem času, ko nas je majhna skupinica ljudi vandrala po mestu, smo se izgubili in tako bi kmalu zamudili koncert skupine Il Divo. Prehodili smo celo mesto Dunaj, na koncu smo kar tekli in čisto do minute natančno, tik pred pričetkom koncerta, smo vendarle prispeli do dvorane. Pred vstopom so varnostniki pregledali naše nahrbtnike, saj so prepovedali, da bi v koncertno dvorano prinesli tudi fotoaparate. Varnostnikom sem povedala, da fotoaparat sicer imam, a da so baterije prazne in da tako ali tako ne bi mogla posneti nobene fotografije, zato mi fotoaparata niso vzeli ;o) Usmerili so me proti dvorani, mi v angleščini povedali, kam se lahko usedem, na srečo pa sem sedež dobila čisto zraven odra, na balkonu, od koder sem imela super razgled. Kocert se je pričel ob 19.30 uri. Za predskupino so izbrali skupino s pevko (meni osebno nepoznano), ki je imela odličen glas, tudi zapete pesmi so bile fantastične.

Po pol ure njenega prepevanja, točno ob 20.00 uri, je nastopajoča napovedala skupino Il Divo. Najprej je pričel igrati orkester (imeli so namreč orkester, ki je v živo igral glasbo), v dvorani pa je nemudoma vse utihnilo, luči v dvorani so se hitro pogasinle, na odru pa so se počasi pričele prižigati luči. Prav na odru je stal še en manjši oder. Zraven stopnice okoli tega manjšega odra je visela bela zavesa in na sredi melodije, ki jo je igral orkester, se je naenkrat zavesa spustila, pred nami so stali člani skupine Il Divo in pričeli prepevati ter počasi stopati po stopnicah dol, proti glavnemu odru. Takrat je bilo vzdušje publike v dvorani nabito s pozitivno energijo - publika je začela ploskati in kričati "Il Divo!". Ko so odpeli prvo pesem, so najprej pozdravili občinstvo in se predstavili, nato pa nadaljevali s prepevanjem.

Med njihovim petjem je občinstvo metalo na oder medvedke in vrtnice, dekleta so kričala, na odru poleg orkestra pa je stalo tudi platno, na katerem so se vrteli njihovi videospoti, ki so jih posneli za vsako posamezno pesem. Eno izmed pesmi so posvetili posebej mamam vseh teh deklet, ki so prišla na koncert, pri naslednji pesmi pa se je na odru pojavilo 6 deklet, ki so imela na majicah napisano "Il Divo" in sicer vsaka po eno črko imena skupine. Dekleta so se postavila v vrsto, pevci skupine Il Divo pa so bili vidno presenečeni, zato so tem dekletom posvetili eno izmed pesmi in se jim tako zahvalili. Ko sem jih poslušala, je bilo še bolje, kot če bi poslušala njihov CD, saj sem jih lahko ob poslušanju spremljala v živo.

Njihov glas je bil fantastičen, bili so odlično razpoloženi, koncert naj bi trajal le 90 minut, vendar, ker je bilo vzdušje neverjetno, so se odločili, da na koncu predstavijo še vse svoje do sedaj izdane CD-je. Ko so se že poslovili od publike in predstavili svoj orkester, celotna publika še kar ni prenehala s ploskanjem, zato so se vrnili na oder in zapeli še 7 pesmi. Na koncu zadnje pesmi smo vsi stekli pred glavni oder in tudi sama sem se postavila približno pol metra od odra.

Takrat pa nas je doletelo presenečenje - nenadoma se je stemnilo in na nas je pričelo padati umetno cvetje bele in rdeče barve. Tla so se nenadoma odela v belo in rdečo barvo, zdelo se mi je, kot da sanjam in vsi smo bili čisto navdušeni nad tem. Bilo je pravo romantično vzdušje, podobno, kot pesem, ki so jo med tem prepevali. Nato so pozirali pred objektivi in kmalu bi mi uspelo tudi to, da se mi podpišejo na njihov CD, ki sem ga imela s seboj.

Koncert je bil zares vreden poslušanja in ogleda, s čemer se zagotovo strinjajo vsi, ki so na tem koncertu takrat bili. Čisto za konec pa so nam še povedali, da smo čudovita publika in da se bodo na našo željo drugo leto znova vrnili v Slovenijo in Avstrijo. Koncert se je zaključil ob 22.30 uri, domov pa sem prišla ob štirih zjutraj in čez štiri ure že krenila na delo.

Tudi vam želim veselo poslušanje glasbe skupine Il Divo in morda se kdaj srečamo na njihovem koncertu!

Mirica Vasle, članica M.K.Teama

E-pošta: m_vasle@yahoo.com

»V sobi 102, to noč je ukradel moje zlomljeno srce …« (Jan Plestenjak in Lara) prihaja glas iz radijskih valov, mene pa odnese v fiktivni svet … tam je vse mogoče in vse dovoljeno. Radostno ali mračno – izbira je posameznikova. Tako sem ga spoznala. Tam. Tam nekje …

»V sobi 102, pisal je na mojo kožo ranjeno ime …« On. Preveč misli mu posvečam; zasužnjil me je. Hrepenim. Njegov obraz je pričakovanje; obljublja strast; živi, opazuje svet ... Veliko se še mora naučiti – tako kot vsak. Čutim njegovo iskrenost, čeprav moškim ne zaupam preveč. Oba sva previdna, a si hkrati upava.

»Delala sva vse, vse kar se ne sme …« Odnesel me je v sanje, tako lepo je bilo tam; igrala sva se; sama sva bila, v najinem trenutku. Spletel mi je kitke in jih krasil s cvetlicami. Njegovi bežni dotiki so kričali. Ob iskanju stika je nastal velik hrup. Oglušujoče.

»Z ledom me je grel in z ognjem spet me je hladil …« Izgubljen občutek za situacije, za čas, za svet, za ljudi …, mraza in vročine ne ločim več. Vse je on. Veter bi omilil ta neznanski kaos in takrat bi slišala njegov glas, ki me privlači.

Na drevo je obesil želje, katero je precej visoko. Bom dosegla vse veje?! Seveda, saj znam biti še višja, zato me višina ne plaši. Makova polja so razprla drugo dimenzijo domišljije, ki ležijo na prostranem področju. Vse je rdeče. Odprem oči, a ničesar ne vidim. Hočem ga videti …

Midva se še vedno ne poznava. On je moja fikcija. Trudim se razmišljati. Ne uspeva mi – razum me je izdal. O moj mali, moj mali svet, mali svet znotraj velikega, v katerem se ne znajdem več.

Kaj je to? Kje sem? Je to res samo fikcija, virtualna podoba?

Aida Demiri, dipl.upravni organizator, članica MKTeama

E-pošta: aida_demiri@yahoo.com