|
| UVODNA MISEL - MLADI KREATIVISTI |
Pred tremi meseci, ko je izšla prva številka e-mesečnika Mladi Kreativisti, smo v bazi gostili le tri mlade avtorje, sedaj pa se je ta številka povzpela na enajst avtorjev, med katerimi se jih nekaj predstavlja v različnih kategorijah. Številka sicer ni visoka, vendar pa pove, da je v bazi enajst mladih talentov, katerih dela so več kot odlična, vsak izmed njih pa je kot osebnost edinstven, saj se izraža na sebi lasten način.
Tokrat vam v E-mesečniku Mladi Kreativisti v prvi rubriki, ki bo od zdaj naprej služila predstavitvi mladih umetnikov, predstavljamo dva nova avtorja baze umetnikov na spletni strani MOZAIKA KREATIVNOSTI :
Mitjo Bokuna (slikar) ter Jako Križaniča (pesnik) ter dve ustvarjalki, ki sta se vam predstavili že v prejšnjih številkah: pesnico in pisateljico Natašo Cvišič, ki se vam tokrat predstavlja z novimi pesmimi ter Marto Bartolj, ki se vam predstavlja z umetniškimi slikami.
|
|
Kliknite na ime avtorja in odprlo se vam bo novo okno s kratko predstavitvijo avtorja in izborom njegovih del.
Omenjene avtorje lahko najdete tudi na podstrani MOZAIKA KREATIVNOSTI: |
| Vabljeni k sodelovanju in soustvarjanju e-mesečnika – na pošljite misli, ki jih bomo objavili kot članek, če menite, da vsebujejo sporočilo, ki bi ga morali prejeti tudi ostali in z veseljem ga bomo objavili v naslednjih številkah e-mesečnika. |
Nina Kolar, urednica Mladih Kreativistov |
|
VREDNOTE ČLOVEŠKE DUŠE
Članek: VSAK ČLOVEK JE UČITELJ IN UČENEC |
Se spomnite svojih šolskih ali študijskih dni, ko ste pridno sedeli v učilnicah ali dvoranah in poslušali učitelje, ki so vam razlagali snov? Sama sem se večkrat spraševala, kakšna je glavna naloga učiteljev. Zgolj posredovati naučeno znanje? Oplemenititi že pridobljeno znanje? Učiti o življenju? Vse to in še več. Pa poznate kakšne učitelje, ki bi vas učili veščin življenja, pomagali razvijati samostojnost? Jaz bore malo. Vem pa, kakšne učitelje si želim, da bi imeli moji otroci ter vsi tisti, ki se še sedaj oblikujejo v mlade učenjake.
Če bi me vprašali, kaj si želim, da bi za časa svojega življenja predala ljudem, ki so že ali še bodo prišli v moje življenje, bi brez dvoma odgovorila - zavest o tem, kako edinstveni so kot osebnosti. Da pa bi to zares lahko storila, bi jim morala najprej to edinstvenost pomagati najti.
Kaj je tisto, po čemer se posamezniki razlikujemo med seboj? Barva las, oči, obleka, družbeni status? Zagotovo, vendar še marsikaj več kot le to. Razlikujemo se po svojih edinstvenih sposobnostih, ki jih tekom popotovanja življenja spoznavamo in razvijamo. Unikatnost v načinu razmišljanja, povezovanja informacij, navezovanja stikov z drugimi ljudmi, unikatnost v prepoznavanju in odzivanju na informacije. Edinstvenost v prepoznavanju ljubezni zunaj in znotraj sebe.
Ko človek vendarle prepozna, da je človek ljubezni, se zave, da je edini način, da kultivira stanje ljubezni, ki si ga je privzgojil skozi življenjske izkušnje ter odkrivanje in sprejemanje drugačnosti vse žive narave ta, da ljubezen razda naprej. In kaj je vsa ta ljubezen? Vsa ta ljubezen je znanje, njegova modrost, njegova edinstvenost, ki jo sedaj lahko posreduje in deli z drugimi ljudmi. Ljubezen ustvarjanja medosebnih odnosov na višji ravni zavesti. Tudi to je proces kreativnosti, kateremu je nenehno podvrženo kultiviranje ljubezni.
Čudovito bi bilo in verjamem, da nekje tudi je, ko bi otroke tako v primarnih kot tudi sekundarnih celicah družbe učili o načinih odkrivanja njihove izraznosti in njihovega poslanstva na tem svetu - o njihovi nalogi, ki jo imajo kot subjekt v družbi. Cilj družbe nasploh je dvig na višje nivoje sodelovanja in ustvarjanja. Ko bi jim skozi nenehno mentorstvo predali nauke življenja, bi jim s tem predali najžlahtnejše darilo življenja, saj bi bili ti "učenci življenja" vse to znanje sposobni predati naprej vsem tistim, ki bi jih srečevali v svojem vsakdanu.
Biti učitelj in učenec v isti osebi hkrati, je velika odgovornost tako do nas samih kot ostalih ljudi, katerim smo mentor. Mentor na poti osebne in duhovne rasti, mentor v šolskih in študijskih klopeh, mentor doma, mentor v partnerskih odnosih. Je odgovornost in hkrati darilo, saj s tem pridobivamo na lastni vrednosti.
V življenju je največ, kar imamo to, kar vidimo zjutraj pred ogledalom - imamo nas same, s svojimi vrednotami. Nihče nam jih ne more vzeti, nihče narekovatil. Lahko pa si jih privzgojimo s pomočjo življenjskih voditeljev oz. učiteljev ter oplemenitene predamo drugim ljudem.
VELIKO KREATIVNEGA NAVDIHA V ŽIVLJENJU VAM ŽELIM!
Nina Kolar, absolventka Ekonomije, pesnica, avtorica portala
E-pošta:
Spletna stran: |
|
REVOLUCIJA USTVARJALNOSTI
Članek:
USTVARJALNOST MALO DRUGAČE |
Ustvarjalnost ima tisoč in en način, kako se lahko izraža v našem življenju. Lahko je to preko umetnosti, preko glasbe, preko risanja, preko komunikacije, preko pisanja, preko besed, preko pozornosti, preko medosebnih odnosov ... O slednjem bomo govorili v današnjem članku – o ustvarjalnosti v medosebnih odnosih.
Na svetu prav gotovo ni človeka, ki si ne bi želel ljubezni, nežnosti, radosti, sreče, obilja, izpopolnjujoče spolnosti, spontanega smeha, presenečenj in dogodkov polnih veselja. Vsi si želimo biti ljubljeni, toda če želimo več ljubezni v svojem življenju, jo moramo tudi sami več dati. Ljubezen je akcija in reakcija – kar damo drugim, to dobimo nazaj.
Ustvarjalnost v medosebnih odnosih pomeni to, da si upamo presenetiti svoje najdražje na način, ki jim bo ostal za vedno v spominu. Partnerskega odnosa nič bolj ne ubija, kot pa vsakodnevna rutina. V današnjem hiperaktivnem času postaja tudi spolnost vse bolj načrtovana, saj si pari večkrat v svojem rokovniku določijo, kdaj, kje in kako se bodo ljubilli. Kaj ni to žalostno? O kakšni spontanosti, presenečenju, čutnosti, ustvarjalnosti pa nič.
Vsi, ki imate partnerja (ni važno, ali je to vaš mož, žena, ljubimec, ljubimka, fant, punca ...), ustavite se za hip in pomislite, kdaj ste svojega partnerja nazadnje presenetili z rožo (pa ni imel rojstnega dne ali kakšnega drugega osebnega praznika), s prijazno besedo, z objemom, z nežnostjo, s čudovitim seksom, z izletom v neznano ali z nepričakovanim obiskom. Skratka z nečim, kar v tistem trenutku ni pričakoval oz. si niti v sanjah ni mislil, da bi to lahko tudi dobil.
Vsak dan se srečujemo z novimi in novimi izzivi v svojem osebnem in poslovnem življenju, zato bi bilo enkratno, če bi uspeli v vsakdan vnesti več spontanosti, več presenečenj, več nenavadnih poti in dogodkov. V različnih knjigah za osebno rast nas avtorji neprestano prepričujejo, kako je potrebno vse načrtovati, vendar pa je kljub vsem tem dobronamernim nasvetom potrebno ohraniti tudi svojo spontanost, svojo edinstvenost in svojo nepredvidljivost .
Življenje se ne meri po tem, koliko stvari smo ustvarili in naredili, temveč se meri po tem, kako smo v njem uživali. Čez leta, ko nam bo odbila zadnja ura, se bomo spominjali predvsem dogodkov, ki so bili polni presenečenj, radosti, veselja in sreče, se pravi dogodkov, ki so nam ostali v spominu po svoji nenavadnosti.
Zato vsem bralcem e-mesečnika priporočam, da bi se vsaj za pet minut ustavili in malo razmislili, kako bi sebi in svojim najdražjim danes ustvarjalno polepšali dan. Ni potrebno, da premikamo gore, temveč, da storimo nekaj lepega, preprostega in spontanega. Le kako bi bil vaš partner presenečen, če bi ga danes blagoslovili ob svojem prihodu iz službe s čudovito vrtnico, s čutnim poljubom in s strastnim objemom.
Srečo v življenju, delu in partnerstvu ustvarjamo sami s svojo (ne)ustvarjalnostjo, zato: »Živela spontanost!«
NAJ VAS SPREMLJA LJUBEZEN!
Roy Goreya, motivacijski trener in avtor knjižnih uspešnic
E-pošta:
Spletna stran: |
|
BARVNE MISLI IZ ŽEPA
Članek:
PRIHODNOST NA DLANI |
Le koga ne zanima, kakšna prihodnost nas čaka? Bogastvo, revščina, zdravje, bolezen, sreča v ljubezni, družina, otroci, … Vsakdo nosi v srcu svojo šatuljico želja, od posameznika pa je odvisno, kako bo željam vdihnil življenje.
Zaenkrat ljudje nimamo moči popravljati preteklosti ali prihodnosti, ki še čaka na nas. Upam, da bo tako tudi ostalo in ne bo kakšen genij ustvaril časovnega stroja. Zaenkrat se zdi le fantazija, ampak fantazija je bila tudi želja po letenju, vožnja z avtomobilom, elektrika, … Verjamem, da lahko z odločitvijo do neke meje vplivamo na sedanji trenutek in z njim posledično tudi na prihodnost. Nekatere stvari pa so prepuščene sili, ki nas je ustvarila.
Marsikdo pravi, da sta nam življenjska pot in usoda položena že v zibko. Če ta trditev drži se sprašujem ali bi nam poznavanje skrivnosti iz knjige življenja resnično koristila? V takem primeru ne bi imeli svobode in bi se ravnali po navodilih iz priročnika z naslovom: »Kako varno živeti v ptičji kletki?«. Mogoče bi se izognili težkim in bolečim preizkušnjam in bi nas to znanje rešilo marsikaterega razočaranja. Po daljšem obdobju takšnega življenja pa bi zaradi zdolgočasenosti zakrneli in življenje bi izgubilo svoj pravi pomen.
Veliko ljudi se nas je že srečalo z vedeževalko. Nekateri zaradi radovednosti, če bo uganila, kdo smo in kaj nas čaka. Drugi zaradi pomoči, ki bi olajšala trenutno stisko. V tiskanih medijih lahko najdemo mnogo reklam, ki nam ponujajo omenjeno storitev – poznavanje prihodnosti, ki nas odreši marsikatere skrbi. Vendar težko vemo, ali ima oseba, s katero komuniciramo, resnično talent jasnovidnosti ali je le delavka, ki mora opraviti določeno število telefonskih pogovorov, ki obljubljajo in napovedujejo splošno znano prihodnost, ki jo lahko »napove« tudi navaden smrtnik.
Seveda obstajajo pristne vedeževalke in včasih je njihova pomoč res nujno potrebna. A če je le mogoče, je dobro voditi življenje z zaupanjem v Boga ali v silo, v katero verjamemo. Nekje v prihodnosti obstajajo dogodki, ki jih moramo doživeti, čeprav so včasih krivični, nas pogrezajo v blato trpljenja in spravljajo v obup. Zaradi njih se spreminjamo in zaradi njih smo trenutno tukaj, takšni kot smo.
Poznavanje določenih stvari ne pomeni vedno garancijo za zadovoljstvo. Določeno vedenje oz. poznavanje lahko postane veliko breme, še posebno, če smo takšen karakter človeka. Namesto, da bi sproščeno živeli dan za dnem, čakamo, kdaj bo mimo prišel tisti visoki črnolasec ali v strahu pričakujemo diagnozo bolezni, ki nam jo bo postavil zdravnik. Ljudje moramo poznati svojo naravo v tolikšni meri, da vemo, kaj se dogaja z nami. Obstajajo pa določene stvari, na katere ne moremo vplivati, ker so odvisne od okolja ali časa.
Bodimo neobremenjeni s prihodnostjo in živimo tako, kot najbolje znamo, pa čeprav je včasih to lažje reči kot storiti. Rodimo se brez navodil za uporabo, brez rezervnih delov in popolnega servisa, če bi se nam kaj zgodilo. Vendar, saj ne živimo zato, da bi dosegli nekakšen trajen mir. V današnjem času ga je težko doseči in trajno zadržati.
Živimo drug za drugega, da si pomagamo, se učimo in ravnamo, kot nam narekujeta vest in srce.
Marta Bartolj, dipl.eoc., pesnica in slikarka
E-pošta:
|
|
ROMANIN ASTROLOŠKI KOTIČEK
Članek: PRVO ZNAMENJE ZODIAKA - OVEN |
Tokrat sem za vas pod drobnogled postavila prvo znamenje zodiaka - znamenje Ovna.
Marsikdo med vami se bo prepoznal v njem, še posebej zato, ker ga odlikujejo lastnosti pozitivnega, ognjenega, kardinalnega znamenja.
Povezujemo ga z bojevitim, rdečkastim planetom Marsom, zato so tudi predstavniki tega znamenja borci in pionirji zodiaka. Povsod in vedno hočejo imeti glavno besedo in voljo, povsod želijo uveljaviti svojo težnjo po "biti zmagovalec". Morda je prav zato pri njih močno izražen princip agresivnosti in nagonskosti.
Ker je njihov osnovni element ogenj, v njih neprestano prasketa iskra, ki lahko kaj hitro preraste v žareč plamen. So nagle jeze, ki pa se na srečo hitro poleže in tudi pozabi, saj sta jim zloba in zamerljivost tuji.
Lahko jim pripišemo izredno dinamičnost, impulzivnost, pogum, pustolovski duh ter odprtost navzven.
Imajo ogromno telesne moči in so zelo družabni. Njihova barva je rdeča, ki je tudi barva prve, korenske čakre človeka. Če si ogledamo še povezavo tega zodiakalnega znamenja z zemeljskimi elementi, potem ugotovimo, da znamenje ovna povezujemo z bodljikavimi grmi in drevesi. Draga kamna, ki pripadata ovnom, pa sta ametist in diamant. Med ovni je veliko poklicnih športnikov, privržencev avtomobilizma, zanimajo pa se tudi za potovanja ter medicino in kmetijstvo.
To so neučakani ljudje, saj se jim stalno nekam mudi. Imajo samozavestno držo, žilavo in gibčno telo, njihove oči, ki skupaj z nosom oblikujejo ovnov simbol (rogovi), pa so jasne, budne in nemirne. Njihov šibek organ je glava. Pri oblačenju največ pozornosti namenijo oblačilom, ki so udobna, ki jih ne omejujejo, saj so zelo športen tip ljudi.
Težko si jih zamišljamo brez nenehnih izzivov, obenem pa tudi radi tvegajo. Probleme, od katerih večina beži, rešijo v nekaj minutah in se s podrobnostmi ne ukvarjajo. Slaba stran njihovega značaja je sebičnost oziroma nesposobnost, da bi na prvo mesto postavili koga drugega kot sebe.
Na koncu pa poglejmo še, kakšni so ovni v partnerski vlogi. So strastni in živahni ljubimci, ki partnerja spodbujajo pri razvijanju njegovih interesov, ga ne utesnjujejo, saj tega tudi sami ne prenesejo. Svoja čustva pa, presenetljivo, izkazujejo na pesniški način.
Romana Matekovič, dipl.eoc.
E-pošta:
|
|
ŽIVLJENJE SKOZI VOLJO IN SMISEL
Članek: STRAH IN POGUM |
Pojma z relativno težko definicijo. Kar je za enega lahko strah, je lahko za drugega pogum in obratno. Seveda ne mislim postavljat definicij, temveč samo izrazit svoje mnenje, razmišljanje in občutenja do straha in poguma.
Že kot otroke nas ustrahujejo, naj se bojimo stvari, katerih se bojijo oni: ognja, na pogled neprijetnih žuželk, ljudi, ki so kakorkoli drugačni, vsega, kar odstopa od našega vsakdana… in še mnogo drugih stvari. Nenehno nas je nečesa strah, pa čeprav včasih natančno sploh ne vemo česa, le čutimo neko tesnobo, ki nas ne spusti, da bi lahko šli naprej, dokler je ne analiziramo in se s strahom soočimo.
V knjigi Čar samozavesti mi je ostal v glavi svetovni stavek: »Stori točno tisto, česar se najbolj bojiš«, ki zveni zelo preprosto, če nimaš nobenih strahov (a takšnega človeka še ne poznam). Še pred nedavnim tega stavka nisem razumela. Le kako naj naredim nekaj, česar me je obupno strah? No, naj vam zaupam, da sem ob izpostavitvi v katerikoli družbi doživljala občutke strahu, nelagodno sem se počutila, kadar sem morala naglas povedati svoje mnenje, mogoče kaj komentirat. Če pa je bila situacija neizbežna in sem morala npr. na faksu predstavit kakšno seminarsko nalogo, je bila kriza. Takrat sem bila podobna rdečemu paradižniku in najbolj zmedenemu primerku na tem planetu.
Spomladi 2004 pa se mi je ponudila priložnost za vodenje neke delavnice. Bila sem v strašni dilemi: ali naj sprejmem in se osramotim ali ponudbo zavrnem in se nikoli ne naučim javno nastopati? Oklepala sem se svojega strahu – izpostaviti se in javno nastopati. Potrebovala sem nekaj mesecev, - saj sem se temeljito pogovorila sama s seboj - in se odločila za tečaj javnega nastopanja, kjer sem dobila nekaj občutka kako se pravilno obnašati, kadar si javno izpostavljen. Danes se lahko pohvalim, da uživam ob vodenju delavnice, ki vsakokrat nudi kaj drugačnega, kaj novega in vedno imam drugo občinstvo.
Res se počutim pogumno, ker sem se uspela soočiti s tem, danes brez potrebnim, strahom. In kaj je pogum? Preprosto: upati si, preseči samega sebe.
Spomnim se otroštva: za mano je bilo težko zdravstveno situacijsko obdobje, sprejemanje življenjskih odločitev, uspeh pa ni bil zagotovljen, oziroma z možnimi posledicami. Kocka je padla. Moja pogumna odločitev se je obrestovala. Leto po tistem, ko sem že okrevala, mi je oče rekel, da sem njegov heroj, ker imam toliko poguma v življenju. Te njegove besede so mi dale toliko energije in potrditve, saj sem vendar bila pogumna. Ja, starši nam lahko vlijejo ogromno poguma ali pa nam ga vzamejo in nas opustošijo. Razmišljam, če smo bili bolj pogumni, ko smo bili mlajši? Mogoče za nekatere stvari, kajti zdaj smo zreli za druge situacije, le strah nas ne sme ohromiti.
Strah in pogum gresta včasih z roko v roki: v vojnih časih je to izrazito. Tovrstni pogum me ne fascinira; je pa res, da gre tu za načelo: »če ne bom jaz njega, bo on mene«. Dokazovati bi se morali na drugačne načine in ne v smislu - kdo je močnejši, večji…
Skratka, opogumimo sebe, opogumimo druge za dobra dejanja in vse bo prijaznejše! Le pogumno!
Aida Demiri, dipl.upravni organizator
E-pošta:
|
RAZMIŠLJANJA BRALCEV E-MESEČNIKA MLADI KREATIVISTI
V tej rubriki vam bomo predstavljali članke v obliki razmišljanj bralcev E-mesečnika Mladi Kreativisti. Članki lahko zaobsegajo poljubne teme in misli, tudi naslove člankov si lahko sami izmislite, mi pa jih bomo v tej rubriki predstavili ostalim bralcem E-mesečnika. Zatorej - VABLJENI K SODELOVANJU!
Svoje prispevke pošljite na in zraven pripišite svoje ime ter naslov vašega članka oz. razmišljanj.
V tokratnji številki vam predstavljamo razmišljanja Ane Rozman.
|
KO SE SREČAVA...
Človeški um je brezmejen, neskončno zagoneten in nikoli povsem spoznan. Mislimo, da se poznamo, da vemo, kako bi postopali v tej in tej situaciji in ko se situacija zares zgodi, smo presenečeni, pretreseni, šokirani. Jaz, da sem tako ravnal, jaz, da sem tako mislil, tako sovražil, ne, to nisem bil jaz, to niso bile moje misli, to ni bilo moje sovraštvo, moja jeza. To je moral biti nekdo drug, nekdo, ki mu ne poznam imena, nekdo, ki ni del mene. Ono, tisto, Drugi z velikim D, ki se včasih pojavi, ampak jaz ga spretno odrinem stran, mu z roko zaprem usta, da ne more priti do besede, pusti me pri miru, mu rečem, ne boš me zopet nadvladal, pusti me pri miru, nočem vedeti, kdo si, kaj te boli, samo pojdi stran, za božjo voljo, pusti me pri miru. In gre stran. S povešenimi rameni se usede v kot in čaka. Pogled ima obrnjen navzdol, žalosten je. Slišim njegovo bolečino. Želi mi samo povedati, kdo je, kaj ga boli, zakaj ravna tako kot ravna. Oprosti, da te zatiram, mu rečem, ampak ne upam se ti pogledati v oči, ker ne vem, kaj bi tam našla. Raje te skrivam, zatiram, odrivam, tlačim, zanikam, kakor pa, da bi sebi in svetu priznala tvoj obstoj.
Poznam resnico – nekega dne, ko bo napočil pravi trenutek, bom stopila k tebi v kot. Z lahnim gibom bom dvignila tvoj obraz in se zazrla v tvoje objokane oči. Nič več te ne bom odrivala, zanikala, tlačila in zatirala. Samo objela te bom. Takrat bova jaz in ti postala Eno. Zlitje sovraštva in ljubezni, jeze in sočutja, ljubosumja in modrosti. Eno.
Ana Rozman, študentka Kulturologije
E-pošta: |
Glavna urednica e-mesečnika MLADI KREATIVISTI: Nina Kolar
E-pošta: |
|
