Tudi tokrat je za vas Irna Črnologar, ki je članica portala www.mozaik-kreativnosti.com, podala nekaj predlogov, kako lahko sami ustvarite lično darilo za vaše najbližje, tudi ob bližajočih se praznikih. Tokrat vam bo predstavila izdelavo darilnih vrečk iz bombaža ter lanu.

Irnina dela si lahko ogledate tudi na portalu Mozaika Kreativnosti in sicer s klikom TUKAJ.

V kolikor vam bo njeno ustvarjanje predstavljalo izziv, da se še sami poizkusite v šivanju darilnih vrečk, potem nam fotografije svojih izdelkov pošljite na info@mozaik-kreativnosti.com in z veseljem jih bomo predstavili v naslednji številki.

Avtor: Irna Črnologar in M. K. Team
E-pošta: info@mozaik-kreativnosti.com

P.S.: se želite v e-mesečniku Mladi Kreativisti predstaviti tudi vi s svojim ustvarjalnim člankom, pa ne veste kako? Kliknite TUKAJ in se najprej predstavite na portalu, ali pa nas povprašajte o sodelovanju na info@mozaik-kreativnosti.com.

M.K. Team
E-pošta: info@mozaik-kreativnosti.com

Vdih in izdih,
v enem telesu žari
merjenje moči.

Spoštovani,

Vabimo vas, da se nam pridružite na prvem srečanju članov kluba OperaBalet, ki bo 15. oktobra ob 18. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavili vam bomo našo prvo baletno premiero z naslovom Yin & Yang. Srečanje bo hkrati tudi tiskovna konferenca. Vstop na prireditev je brezplačen.

Premiera: 20. oktobra 2007 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma
Ponovitve: 21., 22., 23. oktobra 2007, 25., 26. februarja in 11., 12. marca 2008

Na predstavitvi boste lahko:

izvedeli vse o nastajanju predstave Yin & Yang,
spoznali ustvarjalce in se pogovarjali z njimi,
opazovali koreografske zamisli,
poslušali glasbo s predstave.

Predvsem pa bomo zelo veseli vašega sodelovanja, vašega mnenja in vprašanj, kajti klub je namenjen prav vam, našim cenjenim obiskovalkam in obiskovalcem.

V upanju, da se boste srečanja udeležili v čim večjem številu, vas prosim, da svojo prisotnost potrdite Vesni Jelić po telefonu 01 / 24 11 766 ali 031/696 600

Vse prisotne bo čakalo dišeče presenečenje.

Sonja Vidonja
Vodja trženja
---

Koreografija: Leo Mujić
Glasba: J. S. Bach – F. Busoni, Chaconne
Kostumografija: Thomas Mika

Koreograf Leo Mujić se je šolal na Rudra School v Lozani (Švica) pri Mauriceu Bejartu. Najbolj ga je zaznamovalo dolgoletno delo s koreografom Williamom Forsythom v Frankfurtu. Danes je priznan svobodni umetnik, gost najprestižnejših slavnostnih koncertov, denimo Malakhov&Friends (Malakhov in prijatelji), Les Etoiles de XXI. Ciecle (Zvezde 21. stoletja) in drugih. Koreografiral je več manjših duetov, letos pa je na povabilo Vladimirja Malakhova, intendanta berlinskega baleta, postavil balet Out of 99, ki ga je občinstvo sprejelo z ovacijami.
V tokratni koreografiji se bo občinstvu predstavil s popolnoma novim delom, ki bo pokazalo liričnost ženskega giba skozi pripoved, ki ji zadostuje že lepota samega telesa.

Koreografija: Robert North
Kostumografija: Peter Farmer
Glasba: Batucada (Brazilija) in Shadow Boxing Boba Downsa

Robert North spada med najpomembnejše koreografe sodobnega časa.
Prihaja iz ZDA, umetnost in ples je študiral na Kraljevi baletni šoli v Londonu, plesal pri londonskem Contemporary Dance Theatre (Sodobnem plesnem gledališču) in plesnem ansamblu Marthe Graham. Pozneje je vodil različne baletne ansamble, kot so Teatro Regio Torino (Italija), göteburški baletni ansambel (Švedska), baletni ansambel Arene v Veroni (Italija) in Škotski balet.
Ustvaril je več kot 50 baletov, med katerimi so najbolj odmevni The Death and the Maiden (Deklica in smrt), The Annunciation (Oznanjenje), Carmen ter Troy Game.Koreografija Troy Game je kmalu postala eno od temeljnih del sodobnega baletnega repertoarja, ki si ga želi uvrstiti na svoj spored prav vsako baletno gledališče.
V tem baletu se plesalci lahko izkažejo kot atleti, saj je koreograf povezal umetnost baletnega giba z borilnimi veščinami (aikido, capoeira) in akrobatiko. Čeprav je plesalce oblekel v gladiatorske kostume, pa moškega ne prikazuje kot neustrašnega bojevnika, pač pa želi karikirati njegov jaz. Tako se na samoironičen način spoprijema z vlogo moškega v naši kulturi. Premiera baleta je bila oktobra 1974 v Royal Court Theatre v Liverpoolu.

„Troy Game je eno izmed tistih del, ki te, če si baletnik, naravnost vleče na oder ...“ je bilo zapisano v eni izmed kritik.

M.K. Team
E-pošta: info@mozaik-kreativnosti.com

Vsakdanji stres nam povzroča notranje neravnovesje in poraja notranji nemir, kar na dolgi rok lahko vodi tudi v telesno izčrpanost. Vendar pa lahko prav ta stres obrnemo sebi v prid. To, kako so nam Bachovi cvetni pripravki v stresnih trenutkih lahko v veliko pomoč, da si okrepimo notranje ravnovesje in čustveno trdnost, boste lahko spoznali v tokratni cvetni delavnici.

V delavnici, ki bo trajala 2 uri, bomo spoznali možnost uporabe tega preprostega, a učinkovitega načina zdravljenja, ki ga lahko uporabljamo pri vsakodnevnih čustvenih nihanjih. Poleg tega bomo na koncu pripravili tudi cvetne stekleničke z izbranimi cvetnimi pripravki.

PROGRAM:

1. stres – ko težava postane izziv pri osebnostni rasti in razvoju
2. Bachovi cvetni pripravki kot pomoč
3. samostojna priprava cvetnih stekleničk z izbranimi cvetnimi pripravki

Vodi: JAN Kozamernik, cvetni zdravilec (BFRP), vpisan v mednarodni register Bachovega sklada. Končal študij agronomije in hortikulture, piše članke o cvetnem zdravljenju. Še posebej ga zanima uporaba cvetnih pripravkov v vrtnarstvu: tel.: 040 725 937 www.cvetnarosa.tk; cvetnarosa@gmail.com

- cena delavnice 24 €,

- datum 19. 10. ob 18 uri.

- kraj: Modro jezero, Ilirska 31, Ljubljana

Izvajalec: JAN Kozamernik, priporočeni cvetni zdravilec (BFRP), vpisan v mednarodni register Bachovega sklada. Končal študij agronomije in hortikulture, piše članke o Bachovih cvetnih pripravkih. Še posebej ga zanima uporaba cvetnih pripravkov v vrtnarstvu: Tel.: 040 725 937

www.cvetnarosa.tk
cvetnarosa@gmail.com

Maja David, sicer tudi članica portala www.mozaik-kreativnosti.com, se štiri leta posveča večinoma kulturi, predvsem literarnemu udejstvovanju, saj je bila neuradno tudi urednica. Predstavlja se večinoma z zbadljivimi aforizmi in prvencem Šivala je deklica evropsko zvezdico, ki ga je izdala Mariborska literarna družba. Zbirka ima prvi ponatis. Obiskovala je Poletne literarne šole in kolonije preko Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, za njo pa je tudi kopica javnih nastopov, med večjimi dva samostojna literarna večera v Mariboru. To je Maja David.

Nekaj časa se že poznava z Bojanom Schwentnerjem, zato je predlagal, da sestaviva intervju.

- Maja, nekaj časa se že poznava, te lahko tikam, kajne?

- Ja, seveda.

- Kako to, da si zajadrala v literarne vode?

- Literatura, za katero nisem vedela, da se tako imenuje, me je spremljala že od zdavnaj. Ne bom rekla, da od takrat, ko sem shodila, ampak od takrat, ko sem začela spoznavat črke. Se pravi, najprej so mi jih predstavili moji starši pri babici in dedku v mestu, kjer sem bila najraje v otroštvu in se je moj dedek v prostem času ukvarjal s slikarstvom. Narisal je akvarele, na vsak risalni list svojo črko in jo poslikal, kot npr. A-ata, O-očala…, kar sem izredno oboževala.

Tik pred tem, ko sem začela dejansko spoznavat besede in se zanje zanimat, kjer je bila pravljica zapisana, sva z očetom počivala in sem mu rekla, naj mi nekaj prebere iz slikanice, kjer je bila na vsaki strani ena par vrstična kitica pesmi. Glede na tisto risbo mi je oče pripovedoval in razlagal celo zgodbo in si sproti izmišljeval besedilo, jaz sem se pa začudila, ker sem imela približno predstavo, da za več opisanega, po takratni logiki štiriletne deklice, bi moglo več pisat, da sta beseda ali stavek sestavljena iz ogromno več drobnih delov in sem rekla: »Ata, kje to piše? Tako malo piše, ti mi pa pripoveduješ celo zgodbo ob sliki.«

Kasneje je mama prinesla star pisalni stroj, takrat sem bila stara pet let, vzeli sva list papirja in natipkala mi je imena, »mama« in »ata«; začetne besede, kjer sem se navajala na črke in na prihodnje pisanje, ki sem jih v kratkem času sama iskala na tastaturi, ob čimer sem videla, da me to veseli.

Za lastno ustvarjanje je minilo nekaj časa, učiteljica Stanka Vrbnjak v osnovni šoli Drago Kobal je bila zelo vesela moje domišljije v prostih spisih v četrtem razredu, včasih mi je tudi dala obšolsko pobudo za natečaj. Na šolskih srečanjih, npr., ko nas je obiskal pisatelj France Forstnerič, sem napisala spis o njegovem obisku. Vsa osnovnošolska leta sem prebirala knjige za Bralno značko, zaradi česar sem bila nagrajena.

V prvem letniku Srednje ekonomske šole nas je učila profesorica Erna Leš, ki mi je dala dodatno voljo in vzpodbudo s prvo nagrado za ustvarjalnost, kakor seveda tudi znanje.

Odkar živim samostojno, od l. 2003, se aktivno ukvarjam s pisanjem. Začela sem spoznavat krog ljudi, ki se ukvarja z literaturo in jim je to všeč, vedno bolj sem se videla v tem, ti si mi dal smernice, največji elan, zagon in željo po izražanju v aforizmih, pri katerih si nadarjen in talentiran. Tako sem našla svojo pot in celo to, česar sploh nisem pričakovala ali da bi o tem razmišljala, da sem po mnenju Večerovega novinarja Zdenka Kodriča prva ženska aforistka, pri nas. To mi je še posebna stimulacija.

- Lepo, hvala. Kaj so ti pomenile prve objave v javnih občilih; časopisih in revijah? Ali si to vzela kot nekaj, kar nujno sledi ustvarjanju slej kot prej?

- Ne, vsake objave sem se zelo razveselila, sicer ne čisto prve, ker sem pred časom priložnostno poslala kakšen prispevek v šolske revije in glasila. Bila sem presenečena in vesela pred literarnimi objavami. Zdaj je razlika, ko sprva amatersko, kasneje pa vse bolj aktivno in s srcem pišem. In ne samo to, videt svoje besedilo, ki ga lahko berejo tudi drugi, da nek poseben čar in motivacijo, voljo in vzpodbudo za prihodnost.

- Ali je pri pisanju literature danes pomembno, kaj drugi objavljajo, se pravi, da je mogoče potrebno brati domače leposlovje, ali lahko gre človek čisto svojo pot, ne da bi se oziral, kaj drugi pišejo?

- Slednje ne bi zagovarjala, spremlja se t.i. »zdrava konkurenca«, kar drugi pišejo, bežno je potrebno spoznavat druga besedila, ne da bi si človek izbral neko pot in šel ravno mimo vseh, ker smo vsi krvavi pod kožo. Zdaleč od tega pa prepisovat ali se pod tuje besedilo podpisat, ker se to ne sme. Vsekakor imamo vsak svojo edinstvenost, ki je dandanes zelo cenjena.

- Kaj je danes modno pisanje? Ali lahko človek piše po svoje ali se mora držati neke oblike, žanra?

- Kljub temu, da je veliko novincev, ki bi morda hoteli uveljavljati nek svoj stil današnjega časa, v resnici velja svobodna izbira in ni določenega stila, smeri ali predpisov. Bolj ceni edinstvenost. Ustvarjalci moramo vsekakor upoštevat, da je besedilo aktualno, s čim manj čustvi (»Kakor, da pripovedujemo skodelici, ki ničesar ne čuti,« po besedah Andreja Blatnika), da se ne žali, ne imenuje kogarkoli, ni versko ali nacionalno, ne vzpodbuja nestrpnosti, nasilja ali vulgarnosti.

- Kakšne stvari si raje brala v času srednje šole in če tudi danes kaj bereš, ko najdeš čas?

- Od časa srednje šole sem brala duhovne knjige, kot so Kurje juhice za dušo, dr. Antona Trstenjaka, kjer je že religija. Naj omenim, da je razlika v duhovni oz. religiozni literaturi. Religija pozna boga, duhovnost pa ga nima. Vzbuja dobro počutje, različne občutke, vrline pri ljudeh, ki jih piše svetovno znana pisateljica, ki je prevedena v 27 jezikov in ima več knjižnih uspešnic, ki sem jih predstavljala tudi na Zvezi prijateljev mladine. Luise Hay bi tudi zelo priporočila.

- Kaj pa od leposlovja, recimo, pravljice?

- Pravljice so mi najljubše od Bratov Grimm in Andersenove pravljice, ki jih še danes prebiram mlajšemu bratu. Od romanov sem najraje prebirala Dr. romane. Pred leti mi je soseda Suzana iz Brezja, ki je par let starejša od mene in danes živi v Domžalah, posojala cele vrečke teh romanov, ki sem jih dobesedno požirala v počitniških dnevih. Sposojene sem imela tudi Ljubezenske zgodbe, ob katerih so tekle krokodilje solze ob prebiranju ali, kot bi rekla Desa Muck: "Da so se stene navlažile". V živo sem si predstavljala te vsebine in slikovito zaživela v njih. So zelo čustvene, kakor sedanje Mehiške nadaljevanke in mislim, da so občutki tudi pomembni.

V umetniških krogih je sicer omejena svoboda, ki jo sicer izražamo skozi kreativnost ali v začetku ustvarjanja kot navdih. Imamo nek razpon, v katerem se lahko gibamo. Dani so normativi, imamo pa svoj prostor, kjer se lahko izražamo.

Iz zbirke Šivala je deklica evropsko zvezdico:

Včasih potrebujemo orodje, da bi se dokopali do resnice.

*

Za zaprtimi vrati se dogajajo odprte razprave.

*

Zaupanje uspeva na vrtu, kjer zalivajo s potrpežljivostjo.

*

Hodite k mladim kirurgom, ker potrebujejo prakso. Starejši jo že imajo in jim lahko spodleti.

*

Zakonska zveza je kakor zarja. Lesketa se, dokler traja.

*

Nadomestilo za Viagro: Frutek, ker iz majhnega zraste veliko.

*

Čudna so pota človeškega življenja. Zlasti na neoznačenih križiščih.

*

Nekateri uživajo v paranju živcev in jih je težko zašiti.

*

Družina je odšla na morje, jaz pa imam dopust.

*

Ženske krvavo plačujemo davek na življenje.

Spraševal: Bojan Schwentner

Maja David, članica portala www.mozaik-kreativnosti.com
E-pošta: nina.kolar@mozaik-kreativnosti.com