Ali ste vedeli, da naše uho zaznava vibracije med 16 in 20.000 nihaji na sekundo? In da tudi, kadar se nam zdi, da smo v popolni tišini, naše uho ter možgani še vedno sprejemajo zvoke iz okolice, ki nam niso več slišni?

Naše občutljivo uho sprejema tudi zvoke, ki jih ustvarja lastno telo, bitje srca, pretakanje krvi po žilah, zvoke, ki jih tvori pretakanje tekočine v želodcu. Zvok je vibracija, a v svoji pojavnosti tudi materija - le spomnite se vseh čudovitih del, ki so jih veleumi glasbe zapisali v zvezke na notna črtovja! Zvok ali beseda, bi lahko rekla, saj zvok človeka, ki ubesedi svoje misli ali občutke ter um, stoji drugi v vrsti med tremi najmogočnejšimi besedami: misel, beseda, dejanje.

"V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu...". Tudi veliki in mogočni zvok OM ali AUM, izvoren zvok, ki se po prostranstvih vesolja razlega še dandanes, nas opominja o svoji prvobitnosti in zdravilni moči, ki nam jo prinaša. Petje tega zvoka ne le sprošča, pač pa tudi zdravi človeka in to informacijo je moč zaslediti v številni literaturi, ki se ukvarja z raziskovanjem zvoka.

Tudi tišina je lahko čudovita glasba, ki jo današnji človek v svojem vsakdanu premalokrat posluša. Spomnim se, da sem kot deklica ljubila tišino. V tišini sem najlažje zbistrila svoje misli, umirila telo in se počutila, kot da bi se odrešila vseh spon dneva. Da ljudje ne znajo več poslušati tišine, je krivo tudi dejstvo, da popolne tišine skorajda ni moč zaslediti. Takoj pa, ko sem v glasbeni šoli nadaljevala svoje glasbeno izobraževanje, me je očaral in posrkal vase magični svet glasbe, številne variacije zvokov, ki sem jih počasi, a z vztrajnostjo in prizadevnostjo stkala v akorde in sozvočja čudovitih skladb. Še danes sem hvaležna staršem, ki so ugodili moji prošnji in navkljub začetnemu negodovanju popustili moji srčni želji.

Zvoki, ki jih ljudje vsakodnevno sprejemamo od svojih najdražjih v obliki ljubečih besed, zvoki naših hišnih ljubljenčkov - pasji lajež, mačje predenje in mijavkanje, ki se po napornih dneh včasih zdijo kot balzam za uho in dušo, so pravi blagoslov. So povsem naravni zvoki, zvoki, ki jih proizvaja živo bitje. Zato tudi ni čudno, da se novorojenčki počutijo varno in ljubljeno, kadar prisluhnejo bitju srca svojih mater in še kako dobro lahko zaznajo njihovo razpoloženje že na podlagi hitrosti bitja srca. Za razliko od umetnih zvokov, ki nam jih vsiljujejo znanost, glasbena industrija in najrazličnejše tehnologije, je zvok šelestenja listja ali iglic v gozdu zares naravno zdravilo za to, da se naša duša lahko spočije.

Zvok dežnih kapelj, ki jih pravkar poslušam, kako udarjajo po okenski šipi, me opominja na to, da bo zemlja, bogata s semeni in sadikami, čakajočimi, da vzklijejo in nas obdarijo s plodovi, dobila hrano za svojo dušo.

Kakšna je glasba, ki je vam najljubša in ki v vas prebuja najlepše zamisli in občutja? Moja je glasba narave.
_________________________________________________________________________________________

Nina Kolar, urednica Mladih Kreativistov, www.mozaik-kreativnosti.com.