MANJA WEINGERL - poezija
MANJA WEINGERL

»Sem Manja Weingerl, rojena 23.10.1991 in prihajam iz Maribora.

Pisanje poezije mi predstavlja tolažbo, vendar je moj namen tudi pokazati ljudem kako gledam na ta svet. Ne maram plitkih in poceni reči (pa ne v materialnem smislu), zato se mi umetnost zdi nekaj zelo globokega in velikega. Nekaj, za kar je pet vsakdanjih čutov nikakor ni dovolj.

Navdihuje me glasba, predvsem klasična. Razmišljam na kakšen način bi lahko neko skladbo opisala z besedami in jo spravila na papir. Rada bi našla način, kako z besedami opisati potok in tok vode v njem. Navdihuje me tudi pogled skozi okno. Stanujem v trinajstem nadstropju in razgled nad Mariborom je res enkraten.

Kadar sem slabe volje, razočarana, … :»Shakespeare me tolaži, Chopin boža po licu, Mozart pomirja.«
kliknite na "beri dalje" za ogled celotne pesmi
 

Vitraž svetlobe sprejetosti

Občudovanje tišine prave spokojnosti,
svetlobe ujete v pisanih barvah obreda...

beri dalje...

Cikel

Vonj po domačem pecivu
Majhna hiša v idilični vasici
Iskriv otroški smeh
Žalostna simfonija ljubezni...
beri dalje...

Ples angelov

Na tleh, s črno packo na obrazu
Z ranjenimi krili, sam, osamljen
S srebrno kapljico rose v očeh
Živa voda tihe bolečine...

beri dalje...

Na koncu ulice

Ne gledaš se več v ogledalo
Ne izbiraš današnjega parfuma
Ni več vsakdanjih malenkosti
Njegov goreč poljub...
beri dalje...

VITRAŽ SVETLOBE SPREJETOSTI

Občudovanje tišine prave spokojnosti,
svetlobe ujete v pisanih barvah obreda.
Občudovanje neskončnega zvena miru,
dotika ljubljene osebe ob tvojem telesu.

Iluminacija … Inspiracija
Snežno bela lepota srca

Harmonija … Simfonija
Popolna pesem prošnje

Zaželenost … Pripadnost
Ljubezni je za vse dovolj

Trenutek mogočne veličine nevidnega
Sedela bi tam v tišini in svetlobi in miru.
V dopoldanskem soncu bi sedela tam in
iskala navdih, iskala ideje za nove pesmi.

CIKEL

Vonj po domačem pecivu
Majhna hiša v idilični vasici
Iskriv otroški smeh
Žalostna simfonija ljubezni

Spreminjanje

Hladna in temna noč
Poslednji utrip srca
Zadnja stekla solza
Zdaj neslišna glasba

Konec
Ponoven začetek
Cikel

Navdihujoče novo upanje
Nasmeh iz njegovih oči
Topel objem in goreč poljub
Zdaj za vedno združena

Nikoli konca

Smisel vreden življenja
Žametna zaobljuba ljubezni
Neskončen zven klavirja
In skodelica metinega čaja

Smrt
Ponovno rojstvo
Smeh
Utapljanje v solzah
Cikel

PLES ANGELOV

Na tleh, s črno packo na obrazu
Z ranjenimi krili, sam, osamljen
S srebrno kapljico rose v očeh
Živa voda tihe bolečine
Vzkalilo bo seme veselja.

Poljubljanje sončnih žarkov
Božanje trave, ki jo teptamo
Ples ob soju polne lune
Zdaj oblaki vpijajo nje sij
Nevihta bo utopila veselje

Dežuje … ne pusti letenja
Samo čakanje in upanje
Hladen pogled skozi okno
Vrtnice ne dišijo, prazne so
Potem pa … glej! Sonce!

Vsak kdaj pade
Le angel se pobere

NA KONCU ULICE

Ne gledaš se več v ogledalo
Ne izbiraš današnjega parfuma
Ni več vsakdanjih malenkosti
Njegov goreč poljub je iluzija

Mrko stojiš na koncu ulice:

Vse poti se zaznamovane
Kisel krik krivo kriči
Tišina postaja neznosna
Klavirske tipke so umazane

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti!«
»Z zlatimi žarki sijalo bo sonce
na nas, evropske mrliče.«

Oh, če bo le sijalo … dvom …

nazaj na stran Poezija
OPIS PESMI

Pesmi najmlajše ustvarjalke portala Manje Weingerl odlikuje pisana beseda, ki lepo sledi mislim in občutjem sveta znotraj in zunaj nje.

Copyright © 2004 - 2006 Mozaik Kreativnosti, mail to info@mozaik-kreativnosti.com