Matjaž Nagode pravi o sebi takole: "Sem Matjaž Nagode ali najagode iz Podpeči pri Brezovici. Rad ustvarjam, živciram in razmišljam.

Imam ideje in potrpežljivost. Ne pustim, da bi mi ideje zbili iz glave, zato sem včasih raje gluh. Igram tudi malo kitaro, včasih kar tako igram tudi na "sintiču", pišem pa tudi pesmi in knjigo."


Spodaj se vam predstavlja z izborom pesmi, v rubriki Slikarstvo ter Proza pa si oglejte še njegove slike ter odlomek iz knjige, ki jo piše.

Vse pesmi na strani so bile dodane dne 28.9. 2005.

Kozji dan

Dan iz sanj, kot rosa in panj
Trave, kole in nebo
Prav tako se imaš lepo.

Kje so ovce, kje so krave
Tam v skalo, glej jih dame.

Kje so rime, kje pravila
Tam za skalo lepotička.

Traja, traja dan iz sanj
Se ne vstavi in ni raj
Lepa dekla, koza in prekla
Ko se dviga, spušča in teka.

Morska trava

Morska trava je v zraku
Njena pesem malo v parku
Pogled v njo ti
v mraku
Lepo misel da
v vodnjaku.

Daj poglej v to čistočo vonja morskega
Saj garanje pobere ti krila vsa.

Le vila zlata tam brez dela
je čistejša in milejša
kot nebesna pena.

Koliko poletov
naj ogledam
Da ne vidim
Pozno seme.

Saj se v glavi
v tančici bede
opazuje le poglede.

 

Pisarniška beda

Tukaj sedim, v miže bedim,
gledam v steno kot v morsko domeno,
kje sem z možgani,
če mi po glav hodijo bolani.

Ne smej se čudaku
če zgleda kot v oblaku,
ker jaz tu sedim
in poglej na oblaku bedim.

Sonce v meni

V oblakih se skrivam in se svetlikam,
tam na obzorju visečem se hitro oblečem,
malo je hladno včasih vam ravno,
se oziram, paradiram
spet dvigam
in gledam
dol na planoto res lepo mokroto
da vidim pogled kot je večni dan.

 

Bella stella

Zvezdica zaspanka se prebudila je
v dan neskončnih sanj
in se ozrla na svet brez oblek.
Kaj početi v tem jutru tvojem lepšega,
kakor spiti kavico in nadihati se svežega zraka
tu in tam z dimom prepojenega.
Tu ni kaj storiti, le da sanje,
ki ponoči so ti srce razburjale,
čez dan izpuhtijo in v spomin se zažrejo
nove radosti in bolečine,
ki te spominjajo da si živa.

 

Delčki in razdalje

Kilometri, litri dobe naše
Vse so spletke, igre in maše.

Tam in gor in dol na mesto,
V desno in čez levo cesto.

Toliko let in vse za en smeh,
Hodiš sem ter tja in gledaš pot nazaj.

Poglej sebe čas leti
V hoji tvoji nekdo teži.

Pridi, hodi, vodi me
Na poti ne ustavljej se
Da v meni najdeš nekaj 'che'.

To je igra
Majhna igra
Te pa vidi
In opominja.

Pomlad

Pomlad, pomlad, kje je to zate ko si mlad,
listje, veje in nebo vse skupaj je še hladno.
Kot veter v dlani si v mislih na bahamih
pomlad pa tebi cvet razplami.
Ta občutek, voljo in smeh
želim imeti še v dlaneh.