kliknite na "beri dalje" za ogled celotne pesmi |
| |
Rzkrite srkivnosti - pesniška zbirka
|
Obred žrtvovanja - pesem iz pesniške zbirke
Spet si nazaj v svoji mali celici,
Gledam te skozi svetleče se rešetke,
Na njih so še sveži madeži krvi...
|
Pravljica - pesem iz pesniške zbirke
Podaj mi roko.
Naj te popeljem v pravljico.
Bosa se bova sprehajala po peščeni jasi...
|
Dotik domišljije - pesem iz pesniške zbirke
Rada bi se sprehodila po peščeni plaži,
Odvrgla s sebe sleherni kos oblačila,
Legla tik ob modrini morja...
|
Za zaprtimi vrati - pesem iz pesniške zbirke
Nabrekle žile rinejo skozi kožo
Ta počasi razpada pod težo brazgotin
V kapljicah krvi izginjajo sanje...
|
The Saviour - pesem iz pesniške zbirke
A last dance of our souls
Drowning wrapped naked
In the neverending lake of dreams...
|
Zlobni angel - pesem iz pesniške zbirke
Tu si.
Čutim te.
Globoko v meni...
|
Te je kdaj strah? - pesem iz pesniške zbirke
Se kdaj zbudiš potapljajoč se v potnih kapljicah
Kot da si v zadnjem trenutku pobegnil
Čredi lačnih in pobesnelih zveri?...
|
|
RAZKRITE SKRIVNOSTI – pesniška zbirka
Obseg: 61 strani
Cena: 2.500 SIT (10,43 EUR) Za nakup pesniške zbirke kontaktirajte avtorico na telefonsko številko ali e-mail naslov, ki se nahajata v njeni predstavitvi na levi strani menija. |
|
Pesniška zbirka Razkrite skrivnosti razkriva avtoričin pravljičen svet impresij ter ekspresij, v katerem veliko razkriva, a hkrati tudi odkriva. Takšna je tudi avtorica sama, kot jo spoznamo skozi njene pesmi - skrivnostna, a hkrati odkrita, neposredna in presunljiva v svoji izraznosti.
IZSEK IZ PESNIŠKE ZBIRKE
Obred žrtvovanja
Spet si nazaj v svoji mali celici,
Gledam te skozi svetleče se rešetke,
Na njih so še sveži madeži krvi,
Odtisi tvojih krvavih dlani,
Ko zaman skušala si se upreti
Ponovnemu vstopu v celico smrti.
Nemočna ležiš pred žrtvenim oltarjem,
Ob tebi v beli obleki mučenica sedi.
Prepuščaš se njenim hladnim rokam
Ko stresajo strup na tvoje odprte rane,
Ki zaznamovale bodo še en neuspeli pobeg.
Ponujam ti roko, a ti slepa si zanjo.
V senci mučenice tavaš v megli.
V labirintu glasov izgubi se moj krik
Tam, kjer padel je tvoj zadnji klic na pomoč.
Na tvojem obrazu žalosten nasmeh,
V tvojih očeh prazen pogled,
Na tvojih licih krvave kaplje poti
Nad tvojim bitjem znova angel smrti bdi.
|
|
| PRAVLJICA |
| Podaj mi roko.
Naj te popeljem v pravljico.
Bosa se bova sprehajala po peščeni jasi,
Pod prsti čutila svilene mehurčke,
Razblinili se bodo pod najinimi stopinjami
In naju obdali z žametnimi trakovi.
Gola bova stopala po snežni preprogi,
Se skrila v objem njene mehkobe,
Nadela nase oklep ljubezni,
V njem prižgala bova ogenj strasti.
Zbujala se bova pod cvetočo češnjo,
Postala tatova, ko polna bo plodov,
Zaspala bova v tihem gozdu,
Listnata odeja prekrila bo sledi,
Da najina pravljica lahko znova se rodi. |
| DOTIK DOMIŠLJIJE |
Rada bi se sprehodila po peščeni plaži,
Odvrgla s sebe sleherni kos oblačila,
Legla tik ob modrini morja
In čakala na prvi val.
Dih bi mi zastal,
Ko bi svoje hladne dlani
Položil na moje razgreto telo,
Ob vsaki vzpetinici črvstih oblin
Nastajali bi izviri strasti,
Iz njih nastali bistri bi potočki,
Ob njih prelivanju koža bi vztrepetala,
Ob njih izginjanju hrepenela bi po novem stiku.
Veter bi sušil preostale kapljice,
Skrite pred njegovim lovskim nagonom,
Drgetale bi v prošnji za pomilostitev,
Da bi vsaj še malo obstale na pregretem telesu,
Da bi se vsaj še trenutek
Lahko pozibavale ob vsakem mojem vdihu.
Ko odprem oči,
Zagledam tvoj speči obraz.
Tvoje roke počivajo na sočni koži,
Njih dotiki ustvarjajo vedno nove fantazije. |
| ZA ZAPRTIMI VRATI |
Nabrekle žile rinejo skozi kožo
Ta počasi razpada pod težo brazgotin
V kapljicah krvi izginjajo sanje
Oživljajo demoni, ki prežijo na svoj plen.
Sline se jim cedijo in mešajo s krvjo
Ko vgriznejo v zadnjo utripajočo žilo
In srkajo iz žrtve poslednje vzdihljaje
Potem pa poniknejo v šepetu strasti.
Za težkimi koraki vrata se zapro
Na postelji počiva njeno raztrgano telo
Kriki ujeti v njenih objokanih prsih
Izgubljajo še ostale drobtinice moči.
Nekje zunaj sliši se smeh...
Tam za zaprtimi vrati ....
Pa v nemi tišini trohni še en nedolžni cvet. |
| THE SAVIOUR |
A last dance of our souls
Drowning wrapped naked
In the neverending lake of dreams.
Your devoted spirit giving up the fight
Screaming in silence for deliverence
Clinging to the living spring
Of the shelter
My heart has built for you.
I can feel the demons
Destroying the peace in your veins
Stealing the last drops of your strength
Leaving you disappear
In the shadows of delusion.
Let me cover your wounds
With the silk velvet of my love
Allow me to defeat
The army of evil fays
They're holding you captured
With their imaginary fears.
Let me set you free
With giving you a part of me. |
| ZLOBNI ANGEL |
Tu si.
Čutim te.
Globoko v meni.
Čuvam te.
Okrog tebe pletem rešetke
Nežne in mehke
Iz perja angelovih kril
Ki te je iztrgal iz mojega objema.
Ukradla sem tvojo dušo
In mu odrezala krila
Da nikoli več ne bo sejal semen trpljenja.
Zdaj ve..
Ne bi te smel vzeti.
Najine stopinje v vetru je odnesel vihar
Tako kot je zlobni angel ugrabil tebe
Bil je gluh za moje krike obupa
Slep za moje roke, hrepeneče po tvoji koži
Hladen za bolečino, ki je razjedala moje telo.
Ostala je sled.
Neugasljiv ogenj
Trdna vez med nama.
Nihče je ne more razdreti.
Niti vojska angelov z jeklenimi krili.
Ob meni si.
Kot paznik v ječi.
Čuvaš me, da ne pobegnem.
Obsojena sem na brezkončnost tvojega zavetja
Zločinka, ki je ukradla tvojo dušo
Da bi le za trenutek
Spet začutila življenje v tebi. |
| TE JE KDAJ STRAH? |
Se kdaj zbudiš potapljajoč se v potnih kapljicah
Kot da si v zadnjem trenutku pobegnil
Čredi lačnih in pobesnelih zveri?
Si oddahneš, ko te objamem
In s svojim telesom umirim tvoj dih?
Te je kdaj strah dneva
Ki bi ti namesto mojega dotika
Dobro jutro zaželel s snopom svetlobe
Padajoče na prazno stran postelje poleg tebe?
Bi namesto mene pobožal
Svileno, dišečo, rdečo rjuho
Nežno polzel po njej s prsti
Hrepeneč po moji gladki koži?
Bi se tvoje srce pognalo v boj
Kot hrabri neukrotljivi heroj
Bi kljub pojemanju sape
Pokončno vztrajal do konca bitke?
Bi se tvoje ustnice spremenile v nasmeh
Ko zagledal bi me na vratih
Bi se tvoje roke stegovale proti meni
Ko bi se ti neslišno približevala?
Bi me položil na svilene rjuhe
Me stisnil k svojemu
Še drgetajočemu telesu
In me skril pred nočno moro
Ki me je hotela iztrgati
Iz tvojega objema?
Te je kdaj strah,
Da bi me izgubil? |
