PREDSTAVITEV UMETNIKOV MOZAIKA KREATIVNOSTI - POEZIJA

NATAŠA GAJŽLER - poezija

NATAŠA GAJŽLER

"Nimam navade, da pišem o sebi, vendar bom tokrat naredila izjemo. Rodila sem se 6. februarja 1982 v Mariboru, kot droben cvet, ki ne ve, kaj vse bo moral pretrpeti v življenju. Vrata življenja se odpirajo in zapirajo kot pahljača. Vsakdo od nas v srcu prinaša svojo zgodbo o življenju, ki je samo njegova, pa čeprav je včasih podobna njeni ali njegovi. Včasih je zgodba deževna, siva, kot krik ujetih ptic, a drugič je polna, radoživa in svetla.

Nemalokrat nas življenje prisili, da pospešeno odraščamo in postajamo osebe, ki vemo, kaj želimo in kako bomo to dosegli. Zato je prav, da naše pogovore, čustva in razmišljanja delimo tudi z drugimi. Tako se med seboj povezujemo in sklepamo trajna prijateljstva.

Pesmi pišemo in razmišljamo o vrednotah življenja takrat, ko smo žalostni, razočarani, takrat pa, ko smo srečni, polni optimizma, ne najdemo časa za pisanje…

Pred vami je izbor pesmi iz moje pesniške zbirke, s katerimi vam želim pričarati svoj pogled na življenje in upam, da jih boste z veseljem prebrali, kajti za vsem se skriva nekdo, ki čuti in želi postati del vas.Vsem, ki vas vsak dan srečujem na ulici, v šoli, v trgovini… Hitim mimo vas in nimam časa niti pozdraviti. Vsem vam, ki me boste sprejeli ali se le nasmehnili, podarjam naslednje pesmi. Prijetno branje!"

kliknite na "beri dalje" za ogled celotne pesmi

Sem Sem pesnica, sem umetnica, tako se počutim... beri dalje...	Kdaj? Si že ljubil tako, kot bi se srečala dva vala, se prepletla maestrala... beri dalje...
Drugače ne znam živeti V meni se nekaj prebuja, nekaj … le kaj bi to bilo?... beri dalje...	Niti našega časa Ura teče, potok teče, teče čas... beri dalje...

Sem
Sem pesnica, sem umetnica, tako se počutim. Sem deklica, ki se spreminja v žensko, tako se počutim. Sem roža sredi poljan, sem kresnica v noči, tako se počutim. Sem šum v tišini, sem iskra v bolečini, tako se počutim. Sem človek, človek se boji, tako se počutim. Sem bitje, bitje umre, tako se počutim. Sem duša, ujeta v telesu, tako se počutim. Sem misel, ujeta v glavi, tako se počutim. Sem ogenj, ustvarjen v srcu, tako se počutim. Sem nekdo, ki ljubi, to čutim
Kdaj?
Si že ljubil tako, kot bi se srečala dva vala, se prepletla maestrala? Si kdaj ljubil tako, da telesa ni bilo, da je misel misel objela in kot plamen dveh src v enem zagorela? Zašepetaj mi čisto tiho na uho: kdaj si ljubil tako?!
Drugače ne znam živeti
V meni se nekaj prebuja, nekaj … le kaj bi to bilo? Nove, neznane občutke mi vzbuja, čutim, da vredno je več kot zlato. To je neko novo čustvo, do sedaj mi še neznano, še neraziskano. Le kaj bilo bi to kraljestvo, kraljestvo v lepoto zakopano? Da, to je popolna sreča, to je briljantno življenje. To je jutranja zarja, kričeče rdeča, to je novega cveta prebujenje. Zakaj trdite vsi, da sanjam, zakaj vlamljate v moj svet?!? Zakaj ne morete razumeti, da drugače jaz ne znam živeti, da zame mora biti v resničnost delček sanj ujet? Moram sanjati! Drugače res ne znam živeti!
Niti našega časa
Ura teče, potok teče, teče čas. Ura včasih se ustavi in potok osuši; le čas vztrajno, brez prestanka spleta niti mojih, tvojih, naših dni … A nekoč se nit pretrga meni … tebi …, nam vsem … Le čas vztrajno, brez prestanka, dalje pletel nove niti drugim bo ljudem.

OPIS PESMI
nazaj na stran Poezija
Nataša Gajžler je pesnica z zelo širokim doživljajskim svetom, bogatim besednim zakladom in pretanjenim čutom za zlivanje misli v besede.