URŠKA MAJCEN - poezija
URŠKA MAJCEN
"Sem Urška Majcen iz bližine Celja, bodoča študentka slovenščine in primerjalne književnosti.

Rada imam pesmi, tako moje, kot pesmi vseh ostalih. Vse drugo izveste iz mojih pesmi ...

Svet sem spoznala z vseh vidikov - tako z dna kot z vrha gore - in vedno sem želela leteti. Ko sem imela krila zlomljena ali ko sem potrebovala zalet, je bila edino moja domišljija tista, ki me je dvignila navzgor, v nebo, k soncu.

Rada sanjam in vedno bom. Sanje mi rišejo pot in jaz stopam po mojih imaginarnih stopinjah naprej, a še vedno bo tu preteklost , ki me je zaznamovala na (skoraj) vse načine. Ne sramujem se je, pomagala mi je zrasti.

Dneve si lepšam s kitaro, z opazovanjem sončnih zahodov in z branjem . Z mnogo, mnogo branja. In s Prijatelji ...

Ljubim Življenje, ljubim Naravo in - zdaj že lahko to rečem - ljubim Sebe.
Obožujem vonj odrskih desk , tisti zatohli, deloma oznojeni vonj adrenalina pred predstavo.

"All the world is a stage ..." bi rekel Shakespeare. In jaz se strinjam."
kliknite na "beri dalje" za ogled celotne pesmi
 

No name

Sem otrok nove dobe:
sama, zavestna, samozavestna.
Živim zato, da diham,
in diham, ker živim...

beri dalje...

Orbitalni ego

Norim, nezavedajoč se svoje eksistence,
turbulence, ki me hoče obrniti, niti ne želim spoznati...
beri dalje...

Vive!

Bel list in tabula rasa.
Filozofija z učenimi zakoni narave.
Panta rei.
»In vendar se vrti!« Galileo Galilei.

beri dalje...

Gazela

Zakaj bi morala trpeti, če živim?
Zakaj bi me moralo boleti, če živim?...
beri dalje...

NO NAME
Sem otrok nove dobe:
sama, zavestna, samozavestna.
Živim zato, da diham,
in diham, ker živim.
Ne vprašaj me, če se bojim.
Se ne!
Ne smem!
Hodim z oklepom navidezne varnosti,
ki mi preprečuje,
da začutim
strah.
Le še prah poriva nekdanji vir
adrenalina.
Sama sem, mogočna...
STROJ!
Kopija sem tisočih ostalih,
slika slike... Ne ideja!
Nisem brezhibna, čisto stvarna sem.
Kup mesa in kup kosti.
Kot človek vsak!
le duše ni...
ORBITALNI EGO
Norim, nezavedajoč se svoje eksistence,
turbulence, ki me hoče obrniti,
niti ne želim spoznati.
Predati se želim in takoj umreti,
vzeti mi tako ne morete ničesar več.
Sveč sij ni zaželjen na grobu mojem ...
Pojem, ker govoriti več ne znam,
vam smejem se, ker jok zamé več ne obstaja.
postaja temno... Pred koncem le ovinek še .
Vse lépo gre v nič. Grdo prav tako.
Kako naj še najdem smisel življenja?
Trpljenja za dobro drugih ni na svetu, niti v meni -
degeni egoistični grabijo vse zase!
Rase pomešane so, človek živali je enak,
korak vseh po isti poti hodi.
Blodi med njimi bistvo moje. Je to duša?
Skuša me povleči ven, od tam, kjer je grozno.
Prepozno ! Ni več smisla, cilj je proč ...
Pomoč ni več potrebna. Saj sploh več ne živim.
Norim ...
VIVE!

Bel list in tabula rasa.
Filozofija z učenimi zakoni narave.
Panta rei.
»In vendar se vrti!« Galileo Galilei.
Nežni akordi Beethowna.
Nežno lice Mona Lise.
Pariz! C'est la vie. Vive la France!
Vive!
Reneissance, revival, preporod.
Vive!
Živim in eno sem z njimi, ob njih, v njih.
Enako genialna, enako briljantna.
Bleščeča supernova.
Ista vez nas povezuje,
V isto nas mišljenje kuje
Življenje. Domišljija.
Reflektiram se v njihovi
Podobi.
Nedosegljiva, neuničljiva,
Neomejena.

GAZELA

Zakaj bi morala trpeti, če živim?
Zakaj bi me moralo boleti, če živim?
Zakaj se vsi obnašajo tako mortalistično
in me hočejo odreti, če živim?
Zakaj egoistično me hočejo podreti
kot trdnjavo in zavzeti, če živim?
Zakaj ne smela bi postaviti se zase
in se končno upreti, če živim?
Zakaj bi ne smela se smejati
in kot ptica poleteti, če živim?
Zakaj, za vraga, vse je ustvarjeno tako,
da moram že umreti, če živim?

nazaj na stran Poezija
OPIS PESMI

Pesmi Urške Majcen so posebne, ker so izredno neposredne, napisane brez dlake na jeziku in izražajo
bistvo njenega duha.

Copyright © 2004 - 2006 Mozaik Kreativnosti, mail to info@mozaik-kreativnosti.com