Ilustratorka, ki vsak dan odkriva nov svet človeške domišljije in (ne)ustvarjalnosti.
Življenja si ne predstavlja brez svinčnika in papirja, risanje ji pomeni dihanje, ki ji daje zrak za življenje. V prostem času slika oljne slike, piše osebno-izpovedne pesmi in poje v glasbeni skupini. Preživlja se z ilustriranjem otroških revij in drugih tiskovin kot so učbeniki in knjižice. Ker obožuje premikajoče se sličice, ki tvorijo risanko, tudi sama izdeluje krajše animacije, kadar ji to dovoli čas.
Čeprav svet doživlja po svoje, stoji na realnih tleh. Zaveda se, da jo čaka še zanimiva pot do cilja, ki bo preizkušala in oblikovala njeno osebnost. Vendar ostaja optimistka, zaljubljena v življenje, pa čeprav ji le to včasih postreže s kakšno limono.
In še ena izmed njenih pesmi:
BREZČASJE V GLASILKAH
Vse je nenadoma utihnilo. Pst.
Ustavila sem tok razvajenega dne,
v katerem se je stopila moja žalost.
Otrpnila sem zamrznjena v kocki ledenega časa.
Vaza se je ustavila med mizo in tlemi.
Črepinje kozarca lebdijo nekje v zraku.
Oči so zaprte, pesti kar nočejo narazen.
Glasilke mi bo razneslo zaradi napetosti v pljučih.
Besede so obstale nekje v požiralniku.
Brez uspeha se trudijo suniti glasilke,
ki bi eksplodirale v trenutku njihovega dotika.
Čutim, kako me pokriva moč neobstoječe časovne luknje.
»Pst. Okopaj se v tej brezsrčni tišini.
Obriši se krikov in nesojenih ljubimcev«, mi nekaj pravi.
Pst. Šele sedaj obstajam, v tej otopelosti.
Nihče ne more do mene, do mojih glasilk. |
