“Sem Korade Šobar Maja, rojena 30.4.1978, stanujoča v Ljubljani.
Svojo ustvarjalno pot sem začela z končano srednjo oblikovno šolo in Pedagoško fakulteto v Ljubljani, smer likovna pedagogika.

Študijsko obdobje je zame bilo zelo aktivno in uspešno in sem svojo pot, ki bi me popeljala do dobrega pedagoga začela že z ob študijskimi dejavnostmi. Bila sem pet let prostovoljka in vodja, organizatorka likovno- ustvarjalnih delavnic v okvirju kvalitetnega preživljanja prostega časa mladih.

Za menoj so uspešno izpeljana vsa naša srečanja, razni projekti in predstavitve. Svojo strokovno usposobljenost nekako uresničujem preko načrtovanih in izpeljanih izobraževalnih tečajev na področju risanja in slikanja. Lahko rečem, da imam že svoje prve uspešne učence.

Sem kreativna in ustvarjalna in me veseli kakršno koli področje umetnosti. Fakulteta mi je dala zelo dobro podlago in znanje na vseh zvrsteh ustvarjanja, risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, lutkarstvo, keramika.

Svoja dela sem večkrat razstavljala; naj omenim nekatere razstave: Razstava v čebelarskem centru Lukovica v Lukovici, v knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani, V hostlu Celica na Metelkovi, Pedagoška fakulteta. Veliko mojih del krasi poslovne prostore in domove doma in v tujini, ki so izdelani po naročilu.

Trenutno se ukvarjam z dizajnom in oblikovanjem ročno poslikanega tekstila, za tovrstne izdelke sem pridobila certifikat od obrtne zbornice Republike Slovenije in z izdelavo vlitih slik iz čebeljega voska, delo le teh mi popestrijo fotografije, ki jih sama računalniško obdelujem.

Sem zelo ambicijozna in kreativna oseba, polna idej in domišljije. Rada delam v teamu, sem usposobljena na področju dela s skupino in koordinacijo in me izzivi pri delu z ljudmi še bolj notranje bogatijo.

VOŠČENE ZGODBE » PRETAKANJE«

V svojem druženju s čebeljim voskom in parafinom sem prehodila izjemno pot.  Kiparsko in slikarsko razumljenemu  materialu se približujem do take mere, da  mu sčasoma  izvabim še zadnje drobce skrivnosti in možnosti, kako se mi lahko odzove.

Posegam po številnih prijemih, talim, vlivam, režem, gladim, fotografiram…tako se mi razsežnosti voska še bolj odpirajo in pripovedujejo svoje zgodbe.
 
Male plastike, ki opozarjajo nase s tišino in raznolikostjo njenih posameznikov. Poezija voska v malih plastikah, sprehod skozi čas, sprehodi isto mislečih a vseeno tako zelo samo svojih, sprehod, ki je središče sprehajanja in zgoščen nemir, ki iz preteklosti in sedanjosti pripoveduje zgodbo prihodnosti.
 
Raziskovalni in ustvarjalni duh sta neustavljiva………zgodbe se nadaljujejo.”

Deli s prijatelji/Share