Aleš Jelenko

Aleš Jelenko, poezijaSem Aleš Jelenko in prihajam in Slovenskih Konjic. Rojen sem bil 16.5.1986 v Celju. Po izobrazbi pa sem magister managementa.

S pisanjem poezije sem se začel ukvarjati v srednješolskih letih. To je bil čas najstniške razposajenosti in mnogih virov navdiha.

Tematike o katerih pišem so predvsem:

  • ljubezen vs sovraštvo,
  • družba,
  • smisel vs nesmisel,
  • etika, morala, vrednote

V prostem času pišem tudi prozo, prav tako pa se ukvarjam s fotografijo. Lepo je, ko lahko svoje misli usmerim na list papirja. Umetnost je pač del mojega vsakdanjika.

Izdal sem pesniško zbirko z naslovom “Od poezije do sanj” (2006), ki je bila izdana v samozaložbi, v njej pa so dodane fotografije, ki so moje lastno delo.

S svojimi poezijami sem sodeloval tudi v pesniški zbirki “Ob koncu sveta” (2012), izdano v okviru 14. kulturnega tedna Kluba študentov Dravinjske doline.

V letu 2012 sem začel aktivno sodelovati na Literarni natečajih. Uspelo mi je doseči objavo kratke zgodbe na portalu Ventilator besed, ter zmago na Literarnem natečaju za poezijo in prozo ob 20. obletnici skavtstva v Slovenskih Konjicah.

Izdal sem tudi strokovno/filozofsko delo “Spopad z moralo – Razmišljanja o pomenu moralnih vrednot” (2010), za katero je spremno besedo napisal mag. Mišo Alkalaj, Inštitut Jožef Štefan v Ljubljani. Ilustracije in naslovnico je za delo naredila umetnica Nika Božič, diplomantka likovne akademije v Benetkah.
.

JAMP 4554

Skozi definicije vrtoglavih besed …
Preko zazidanih gora …
Mimo ceste, polne koščenih bojevnikov …
Čez neprehodne hribove!

A vendar se nikjer ne ustavi.
Potuje in potuje naprej …
Ovire so zanj kot lubje,
kajti z voljo se prelomijo.
Ljubezen premaga vse!

A vendar ni lahko …
Ni lahko biti ujet.
Ujet za rešetkami puščave,
Nad katero močno dežuje.
Moč ljubezni je tukaj jedro!

Še vedno drvi preko vseh težav …
Kot jezdec, ki vedro preskakuje lesene plote …
Sedaj je blizu začetku in koncu hkrati …
Ne bo se vdal … nikoli!

TORTURA

V soju luči … na veličastnem odru …
Z vpijočom glasom:
F-U-N-K-C-I-J-E.
Pred prepolno zatohlo sobo …
Pred zasanjanimi, neposlušnimi obrazi
iz njenih ust donijo energične besede …
Po vsem mučnem prostoru se preliva nevolja …
A njeni koraki so hladni, nepopustljivi …
Njen obraz pa trdotno resen.
Roka se povzdigne nad belo popisano površino,
kamor usmerja svoje misli, svoje mlahavo znanje …
Kakor jasnovidci prebiramo njene misli,
le da jih ne znamo razumeti.
Svoj pogled usmerim na uro …
S turobnim izrazom na obrazu dam vedeti, kaj sem videl …
Spreleti me srh!
Kot da sem ujet v mreži …
V mreži brez smrtonosnega pajka,
a vendar tudi brez izhoda …
Podal se bom v čarobni svet … svet magije …
Podal se bom v svet sanj …
Zzzz …

V_O_LITve

Bleščečo lažnive strupene oči
Prodajanje smrdljivih skakajočih uši
Cel kup moralnih tujcev na bodri
A vedno je nekdo drug kriv,
vedno nekdo drug spi

Oblast in kapital ne poznata modrosti
Ljudski poslanci ne sejejo zadosti
Živi mrtveci, ki ne dojemajo kreposti
A še vedno gledajo v objektiv,
brez da bi rekli besedo oprosti

To je propad aktualnega sistema države
Na svetih sedežih pa vedno sedijo le krave
Osvetlite nam pomen vaše velike slave
A kako je to težko,
vendar le sledili bi trendom narave

Deli s prijatelji/Share

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *