Avtorica članka: Aida Demiri, dipl.upravni organizator

Pismenost v širšem smislu ne zajema samo pisanja, temveč tudi branje, splošno razgledanost in znanje nasploh. V znanju je dejansko moč, mi pa se moramo naučiti, kako znanje posredovati, prenašati na mlajše rodove. Pri tem nam pomagajo tudi učitelji, vzgojitelji, knjižničarji, jezikoslovci in drugi strokovnjaki. Ključnega pomena je, da posvetimo ogromno pozornosti tudi svojemu znanju, pismenosti in izobraževanju, kajti šele ko ga bomo imeli sami, bomo lahko “učili” tudi druge. Znanja nikdar nimamo dovolj – saj veste, vse življenje se učimo. Uči nas življenje, učijo nas šole, fakultete, različne institucije, knjige, mediji, informacije… Vse je odvisno od nas, kaj nas zanima, kaj si zapomnimo in kaj gre mimo nas; zato bodimo vedno radovedni in izvedeli bomo več.

Razvijanje zavesti o pomenu pismenosti, o razvijanju in širjenju branja, o izboljšanju kakovosti učenja, so atributi, katere moramo širiti; uvajati učinkovite metode poučevanja in motivirati učence, bralce, študente glede na starost in zahtevnostno stopnjo.