Pismenost, branje, izobraževanje…znanje

Avtorica članka: Aida Demiri, dipl.upravni organizator

Pismenost v širšem smislu ne zajema samo pisanja, temveč tudi branje, splošno razgledanost in znanje nasploh. V znanju je dejansko moč, mi pa se moramo naučiti, kako znanje posredovati, prenašati na mlajše rodove. Pri tem nam pomagajo tudi učitelji, vzgojitelji, knjižničarji, jezikoslovci in drugi strokovnjaki. Ključnega pomena je, da posvetimo ogromno pozornosti tudi svojemu znanju, pismenosti in izobraževanju, kajti šele ko ga bomo imeli sami, bomo lahko “učili” tudi druge. Znanja nikdar nimamo dovolj – saj veste, vse življenje se učimo. Uči nas življenje, učijo nas šole, fakultete, različne institucije, knjige, mediji, informacije… Vse je odvisno od nas, kaj nas zanima, kaj si zapomnimo in kaj gre mimo nas; zato bodimo vedno radovedni in izvedeli bomo več.

Razvijanje zavesti o pomenu pismenosti, o razvijanju in širjenju branja, o izboljšanju kakovosti učenja, so atributi, katere moramo širiti; uvajati učinkovite metode poučevanja in motivirati učence, bralce, študente glede na starost in zahtevnostno stopnjo.

Knjige, kot vir znanja, so naš pomemben spremljevalec na izobraževalni poti življenja, ker z branjem razvijamo jezikovne in komunikacijske sposobnosti. S knjigami tudi osebnostno rastemo, saj nas bogatijo. Nekateri ljudje, ki javno nastopajo in veliko govorijo, morajo svoj glas tudi ustrezno negovati, se naučiti pravilnega dihalnega ritma in vzbujanja pozornosti, kadar je občinstvo neposlušno.

8. september je mednarodni dan pismenosti, zato se takrat še posebej opozarja na opismenjevanje žensk in deklet v manj razvitih deželah. Zavedam se pravice (ali privilegija) izobraževanja, zato jo tudi nenehno izkoriščam, sploh kadar pomislim, da bi se marsikdo rad učil, šolal, pa zato nima nikakršne možnosti.

Otroci v bolnišnicah – sploh tisti, ki so prepuščeni sami sebi, so brez svojih staršev ali se utapljajo v žalosti – bi bili najbrž zelo veseli, če bi jim kdo dnevno prebral kakašno pravljico in se z njimi pogovarjal o prebrani zgodbi. Prav to je moja dolgoletna želja: ja, otrokom v bolnišnicah brati knjige! S tem bi jih prijazno pripravljala na svet govora in pisanja.

Razvijajmo kulturo govora, bodimo pismeni, berimo in širimo svoja obzorja in s tem uspešno delujmo v družbi in izobražujmo druge.

Ne pozabimo: začeti moramo pri sebi!

Aida Demiri

E-pošta: aida_demiri@yahoo.com

Deli s prijatelji/Share

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *